Podajmo se po Machovi učni poti

Piše Sonja Gobec

V teh čudnih korona časih se nam je marsikaj postavilo na glavo, enkrat manj, drugič bolj smo omejeni na življenje v lokalnem okolju. Malo smo se ustavili, upočasnili, globoko zadihali, se srečali sami s seboj in našli priložnost, da pokukamo v skrite kotičke naše okolice, marsikaj na novo odkrijemo, marsikaj pa pred leti že videnega in doživetega, pa žal pozabljenega, ponovno obudimo.

V samo 4 km od Novega mesta oddaljenem naselju Mali Slatnik ob cesti Novo mesto – Šentjernej se prične lepo urejena, razgibana, z obilo naravnih znamenitosti in malo pravljična Machova učna pot, ki vam jo danes v grobem predstavljamo.

Z Machovo učno potjo je Društvo Machova dediščina pod Gorjanci, osnovano v Krajevni skupnosti Mali Slatnik, pred nekaj leti oživelo pomembno zgodbo iz preteklosti, zgodbo o vizionarski družini Mach in njeni zapuščini. Zgodba se nam odpre na trasi Machove poti s predstavitvijo zgodovinskih dejstev ter naravnih in kulturnih danosti.

Vir slike: Vir slike:Vir slike: https://www.visitdolenjska.eu/machova-pot.html

V zgibanki Machova učna pot, ki jo je izdalo Društvo Machova dediščina pod Gorjanci, je med drugim zapisano:

»Johan Mach, v filozofiji izobražen humanist in poznavalec naravoslovja, je leta 1862 kupil graščino v vasi Veliki Slatnik in se tja preselil s svojo družino. Na Machovem hribu je gojil sviloprejko, do takrat pri nas neznanega metulja, azijskega svilnatega prelca jamamaja. Njegov sin Ernst Mach je bil znanstvenik, fizik in filozof svetovnega formata. Po njem se imenuje Machovo število, ki ga običajno uporabljamo za opis hitrosti letal.

Machova pot je dolga 9069 m in poteka od Malega Slatnika proti Velikemu Slatniku, kjer je stala graščina družine Mach. S povestjo Zakleti oreh, vezano na Machovo prelepo in v ljubezni nesrečno hčerko Wilhelmino, v našo zgodbo vstopa tudi večni gorjanski popotnik in pripovednik Janez Trdina. Pot se krožno sklene na parkirišču pri Amigo baru, kjer je tudi njen začetek (P1).«

Pot je lepo urejena, speljana po naravnem terenu, razen v enem krajšem odseku, pa še tega se lahko z obhodom izognemo. Vije se ob Slatenskem potoku, njegovih številnih pritokih in meandrih in po ali ob čudovitem in bogatem gozdu ter pogledom na Gorjance, veliko ljubezen in zanimanje pisatelja Janeza Trdine. Poteka več ali manj po ravninskem svetu, le z enim, komajda omembe vrednim vzponom in spustom, ravno toliko, da napnemo srce, pospešimo pretok krvi po žilah in dodobra predihamo svoja pljuča, kar je v teh korona časih še kako potrebno, če že ne nujno. Starostnih omejitev za obisk poti ni, če bi se komu morda zdela predolga, jo lahko poljubno skrajša, saj ima urejenih kar pet, dobro označenih bližnjic.

Na pot lahko vstopamo s 7 vstopnih točk, kjer so postavljene zelo pregledne in nazorne informacijske table, ki nas seznanijo s kar 32 znamenitostmi, tako zgodovinskimi, naravnimi kot kulturnimi, s katerimi se srečamo ob poti, mimo katerih preprosto ne moremo, saj nas vase posrkajo zanimivi, včasih razigrani in hudomušni zapisi znamenitosti tik ob poti. Ne glede na to, kje vstopimo, nas po poti vodijo označbe poti z rumenim krogom na obodu in belim notranjim poljem ali pa rumenim metuljem, ki nas pozdravljajo z ob poti rastočih dreves in pritrjujejo, da smo se pravilno usmerili.

Parkirati je možno na kar petih parkiriščih, ki so na informacijski tabli označena z oznako P1-P5, in sicer pri Amigo baru na Malem Slatniku, pri cerkvi na Velikem Slatniku, pri Gostilnici Slatnik (prej Okrepčevalnica Pony) na Velikem Slatniku, pri Gasilskem domu v vasi Križe ter pri cerkvi na Potov Vrhu.

Za pot ne potrebujemo posebne opreme, le udobna športna oblačila in obutev, primerno letnemu času oziroma vremenu, da pa nas nahrbtnik ne bi preveč obremenjeval, se s hrano in pijačo lahko okrepčamo tudi ob poti.

V nasprotju z drugimi vrati so nam duri v naravo vedno na široko odprta, ta svet ne pozna omejitev, pripiranja vrat, narava je vedno gostoljubna, le dovoliti ji moramo, da nas objame in se prepustiti njenim darom, za kar le na široko odpremo oči in ušesa ter vse notranje čute, v času, ko zorijo plodovi, pa jo lahko tudi okusimo. Zato jo užijmo v veliki meri, takšno, kot se nam ponudi in pustimo neokrnjeno, takšno, kot nas je sprejela.

Srečno novim doživetjem naproti. S strani Podružnice se Sonja Gobec, ki sem vam v kratkem predstavila možnost poceni, a kvalitetne rekreacije in srečanja s prvobitno naravo, obogateno s poudarki znamenitosti, na pot podajam vsak četrtek ob 9. uri s parkirišča pri Amigo baru na Malem Slatniku (na razpolago je veliko parkirišče!). Vesela bom, če se mi pridružite. Seveda bomo upoštevali vse, na dan pohoda, veljavne zakonitosti preprečevanja in širjenja okužb s korona virusom.

Več pisnih in slikovnih informacij o poti lahko najdete na spletni strani Društva Machova dediščina pod Gorjanci oz. na spletnem naslovu: www.machova-pot.si. Prav tako je možen kontakt preko e-naslova: [email protected] Pripravljeni so sprejeti tudi povabilo za vodenje organizirane skupine po poti.

Machova učna pot – PDF

Vstopna točka za Machovo učno pot – PDF