Piše: Aleš Filipčič; Foto: Tengo padel
Padel je šport, ki združuje elemente tenisa, badmintona in skvoša. V zadnjih letih je vedno bolj priljubljen tudi pri nas in z njim se vsako leto ukvarja vedno več ljudi.
Začetki športa segajo v Latinsko Ameriko, v Evropi pa se je najprej razširil v sredozemskih državah, najbolj v Španiji. Padel je dinamična igra z loparji, ki se najpogosteje igra v dvojicah. Omogoča skoraj takojšnje igranje in vključuje družabnost, zabavo ter razvoj taktičnih in tehničnih veščin. Igranje padla ima pozitivne učinke na srčno-žilni sistem, izboljšuje koordinacijo oko – roka, timing in reakcijske sposobnosti, pomaga pri lajšanju stresa ter omogoča družbeno vključenost.
Kratka zgodovina padla v svetu in pri nas
Padel je razmeroma nova športna panoga, ki združuje elemente tenisa, badmintona in skvoša. Njegov nastanek sega v konec 60. let 20. stoletja, ko je Mehičan Enrique Corcuera leta 1969 na svojem posestvu v Acapulcu postavil prvo igrišče za padel. Zgradil je manjše teniško igrišče, obdano z zidovi, kar je igralcem omogočalo, da žogico odbijejo tudi od sten – kar je postalo osnovna značilnost igre.
Leta 2025 je bilo po podatkih Mednarodne padel zveze (FIP) več kot 25 milijonov aktivnih igralcev in igralk v 90 državah po vsem sveta. Število igralcev in igralk se v svetu hitro povečuje, predvsem v obmorskih sredozemskih letoviščih, evropskih prestolnicah, Skandinaviji, Južni Ameriki in ZDA. Od leta 1992 poteka tudi svetovna serija tekmovanj. Igralci iz Španije in Argentine so trenutno najbolj uspešni v profesionalni seriji padel tekmovanj.
Pokrito igrišče omogoča igranje vse leto.
Leta 2021 je bila ustanovljena Padel zveza Slovenije, ki je včlanjena v FIP. Zveza je vključena tudi v Olimpijski komite Slovenije in skrbi za tekmovalni sistem, v katerega je vključenih vedno več tekmovanj, reprezentančne nastope ter usposabljanje trenerjev. Trenutno v Sloveniji obratuje blizu 50 igrišč za padel: v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu, Besnici pri Kranju, Pesnici in Rimskem Vrelcu. Število igrišč za padel iz leta v leto hitro narašča in se širi v vse dele Slovenije. Povečuje se tudi število pokritih padel igrišč, ki omogočajo igranje vse leto.
Pravila padla
Padel se običajno igra v dvojicah na igrišču velikosti 10 krat 20 metrov, ki je ločeno z mrežo višine 88 cm. Servisna črta je oddaljena 6,95 m od mreže. Območje med mrežo in servisno črto je razdeljeno z osrednjo servisno črto, ki območje deli na enaka dela. Osrednja servisna črta se razteza 20 cm preko servisne črte. Igralna površina je običajno obdana s steklenimi stenami, od katerih se žogica odbija podobno kot pri skvošu.
Padel se običajno igra v dvojicah na igrišču velikosti 10 krat 20 metrov.
Pravila padla so zelo podobna teniškim, vendar z nekaj razlikami, kot so: 1) igra se začne s spodnjim servisom od spodaj diagonalno in mora odskočiti pred igralcem, ki brani servis, 2) igralec, ki servira, ima na voljo dva servisa, 3) v nadaljevanju se lahko udarci izvajajo tako, da žogica pade najprej v igrišče in se potem lahko odbije tudi sten igrišča. Način točkovanja je enak kot pri tenisu (15, 30, 40). Dvoboji se igrajo na dva dobljena niza s podaljšano igro, če je rezultat izenačen pri 6:6 v igrah. Igra na dva dobljena niza rekreativnih igralcev v povprečju traja od 60 do 90 minut.
Oprema za padel
Posebnost padla je, da je tehnika udarcev in gibanj zaradi krajšega loparja, manjšega prostora in počasnejših žogic bolj enostavna kot pri tenisu. Lopar za padel nima strun, temveč je izdelan iz kompozitnega materiala in ima na površini številne luknje. Sredica je iz gume, obdan pa je z materialom iz karbonskih ali steklenih vlaken. V dolžino lahko lopar meri največ 45,5 cm, v širino 26 cm, dovoljena debelina pa je lahko največ 38 mm. Površina je praviloma gladka. Obstajajo različne oblike loparjev, ki omogočajo od bolj obrambne, nadzorovane do bolj napadalne igre. Padel se igra z žogicami, ki so nekoliko mehkejše kot običajne teniške žoge, in so označene kot padel žoge ali imajo zeleno piko. Športna oblačila in obutev so podobna teniškim. Priporočljivi so copati, ki imajo raven podplat in omogočajo drsenje, saj je pogosta podlaga padel igrišč umetna trava s kremenčevim peskom.
Lopar za padel nima strun, temveč je izdelan iz kompozitnega materiala in ima na površini številne luknje.
Taktika, tehnika in poučevanje padla
Temeljne igralne situacije so: serviranje (servis + prvi udarec), igra pri mreži (voleji in smeš), lob ali pasing ter igra z odboji od sten. Vrste udarcev so servis, forhend in bekend, volej, smeš, lob ter bajada (udarci za spremembo ritma izmenjave in pripravo napada).
Ker igra poteka v parih, je zelo izražen vidik sodelovanje in komunikacije med igralcema, ki potekata ves čas igre. Nekoliko manjše igralno polje, mehkejše žoge in krajši loparji z gladko površino omogočajo skupno igranje posameznikom brez ali z zelo malo gibalnimi izkušnjami. Učna pot do uspešne izmenjave je zato bistveno krajša, kar pomeni, da tudi začetniki z nižjim nivojem gibalnih sposobnosti in manj predhodnimi veščinami, lahko dosežejo izmenjavo že v prvi uri igranja.
Vsekakor je priporočljivo, da se pred začetkom igranja osebe, ki želijo začeti s padlom, vsaj za nekaj ur poiščejo pomoč usposobljenega padel trenerja. Za učenje se tako pri vseh igrah z loparji priporoča metoda razvoja skozi igro, kjer so vključeni procesi zaznavanja, odločanja, izvedba udarca ter analiza učinka udarca. Temeljni cilj poučevanja je, da začetniki čim prej dosežejo nadzorovano izmenjavo ter začnejo z igro.
Obremenitev pri padlu
Padel sodi med športe s srednjo fiziološko obremenitvijo, saj povprečni srčni utrip znaša od 70 do 85 % največjega srčnega utripa. Obremenitev je intervalna, saj si sledijo krajše izmenjave s hitrimi gibanji, različnimi udarci in spremembami smeri ter odmori. Padel igralec v eni uri igranja porabil od 400 do 600 kcal.
V primerjavi s tenisom je pri padlu manj rotacijskih gibanj v bokih in trupu, manj pospeševanj loparja, manj hitrih začetkov gibanja in predvsem zaradi manjšega igrišča, tudi manj krajših hitrih gibanj. S tem se tudi izrazito zmanjša tveganje za poškodbe ramena, komolca in zapestja. Najpogostejše poškodbe so zvini gležnja in preobremenitve dominantne roke, ki pa jih lahko preprečimo z ustreznim ogrevanjem, optimalno tehniko udarcev in gibanj ter primerno opremo.
Pozitivni učinki igranja padla
Ukvarjanje s padlom ima številne pozitivne učinke na srčno-žilni sistem, izboljšuje koordinacijo oko – roka, orientacijo v prostoru, timing, ritem, reakcijske sposobnosti, gibljivost, stabilnost trupa, moč spodnjih in zgornjih okončin ter vzdržljivost. Zmanjšuje tudi stres in izboljšuje koncentracijo ter zaradi družabne narave zahteva sodelovanje in dobro komunikacijo ter omogoča družbeno vključenost. Padel je primeren za vse starostne skupine, spole in tudi za ljudi brez predhodnih izkušenj v igrah z loparji, ki bi želeli s prijatelji ali družino preživeti prosti čas in se pri tem zabavati.