Od kod pride hrana?

Sodelovali so: Učenci 3.a  OPB, OŠ SOSTRO, učiteljica Tatjana Lazar

Zdrava, raznolika in uravnotežena prehrana je ključ do zdravja in dobrega počutja.

Na OŠ Sostro so učenci 3.a razreda, skupaj z učiteljico Tatjano Lazar razmišljali, kako zelo je za naše zdravje pomembna zdrava prehrana. Predvsem hrana, ki jo pridelamo in vzgojimo doma. Sostro je podeželje, na obrobju Ljubljane, kjer imajo učenci možnost, da aktivno spoznajo vrt, polje, sadovnjak, čebelnjak in gozd.

Pogovarjali so se o samooskrbi s hrano in uživanju jedi slovenskega porekla. Lokalno pridelana hrana zmanjšuje količino transporta in odpadnih snovi ter od njive do krožnika prispe v najkrajšem možnem času.  Kupovanje lokalno pridelane hrane ustvarja delovna mesta na podeželju ter ohranja podeželje in s tem našo Slovenijo lepo in zanimivo. Cilj pogovora je bil predvsem pomen uživanja zdrave prehrane, od kod prihaja hrana in spoznanje, da vse preveč hrane zavržemo.

Učiteljica je učencem zastavila nekaj vprašanj, dobili smo pestre in zanimive odgovore.

OD KOD PRIDE HRANA?

Hrana pride iz drugih držav, morja in kmetije. Filip

Hrano dobimo iz narave in semen. Tian

Od rastlin in živali. Sara

Hrana pride od narave, živali in mest raznih držav.

Hrana pride iz džungle, polja in vrta. Dobimo jo na tržnici ali stojnici. Mark Š.

Hrana pride iz tovarne. Lovro

Dobimo jo iz trgovine. Rok

Hrana pride iz čiste zemlje in rastlin. Mark K.

Hrana prihaja iz narave in nekaterih živali. Emilia

V starih časih so pili dežno vodo. Emajla

Hrano dobimo iz morja. Viktorija

Iz drevesa. Jabolka so najbolj zdrava, ko jih odtrgamo, ali ko padejo na tla. Ta še niso toliko pokvarjena. Mark Š.

KJE RASTE?

Krompir raste na njivi. Emilia

Avokado, ananas in dateljni, rastejo v tropskih krajih. Pripeljejo jih z ladjami. Lovro

Paradižnik dobimo iz rastlinjaka in vrta. Lara

Avokado je sadje in raste na palmi, tako kot banane. Alja

Avokado raste na drevesu, mi ga imamo doma. Žiga

Fižol raste okoli palice.

Fižol raste na palici, ovije se okrog palice. Jaka

Arašidi rastejo na drevesu. Zuri

Arašidi rastejo v drugi državi, na njivi. Zala

KAJ POTREBUJEJO RASTLINE ZA RAST?

Potrebujejo vodo. Tian

Potrebna je zemlja, voda in svetloba. Sara

Da zraste zelenjava, je potrebno, da jo oskrbujemo. Ožbej.

Zelenjava raste z zalivanjem in soncem. Alja

Da zraste zelenjava je potrebno čisto okolje. Lara

Zelenjava raste od vode, prostora, zemlje in sonca. Mark K.

Da zraste zelenjava je potrebno, da jo negujemo. Eda

BI ZNALI SAMI VRTNARITI IN PRIDELATI HRANO?

Seveda. Kako to naredimo?

Zemljo, gnoj, iztrebke od živali damo na zemljo. Zorjemo, da se okrog obrne in zmeša. S plugom naredimo vrste. Potem posejemo semena in posadimo sadike. Skrbeti moramo za vrt, da zalivamo, plevel moramo razkopati in narediti zaščito za živali.

Mark Š.

ZAKAJ SO POMEMBNE ČEBELE?

Čebele so pomembne za rastline, za nas in za živali. Sara

Pomembne so, ker oprašujejo sadje. Ožbej

Brez čebel ni življenja. Eda

Brez čebel ni medu. Maj

Čebele pomagajo rasti rastlinam. Če ne bi imeli čebel, bi bili brez sadja in zelenjave. Tobi

Čebele oprašijo tudi krompir. Mark Š.

KAJ BI STORILI, DA NE BI BILO TOLIKO ZAVRŽENE HRANE?

Da bi učenci izbrali, kaj bi jedli. Kuharjem bi pomagali kuhati in tako bi spoznali, da se hrana, ki jo skuhaš ne meče stran. Sara

Da bi vzeli toliko hrane, kot jo bomo pojedli. Tian

Hrano bi začeli kuharji dajati po polovični porciji. Če bi bil še lačen, bi šel še iskat. Filip

Hrana, ki ostane, bi jo dal revnim ljudem. Ožbej

Ostanke hrane bi pojedle živali. Lara

Jaz bi vozila tovornjak poln vreč hrane, ki jo vržemo stran. Peljala bi jo ljudem, ki jo nimajo. Neža

Hrano, ki bi ostala bi dal na Karitas. Maj

Hrana, ki bi ostala, bi jo spravili za drugi dan. Hrano, ki je ne pojemo je lahko za gnojilo. Mark Š.

Da bi se vsa hrana pojedla. Lovro

Če vemo, da nam hrana ni dobra, je ne vzamemo. Blaž