Nekateri kronični bolniki so med epidemijo postali “tempirane bombe”

Intervju s prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., specialistka interne medicine z Oddelka za interno medicino v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec

Piše: Helena Peternel Pečauer

Zdravstvena slika je spet iz dneva v dan bolj skrb vzbujajoča, zdravstvene sile pa vse bolj usmerjene v reševanje okuženih s kovidom-19. Ob tem številni pozabljajo, da srčno-žilna obolenja, visok krvni tlak in holesterol niso izginili. Zaradi spremenjene življenjske rutine v zadnjih dveh letih, ko je večina delala in se šolala od doma, so se številni neredno prehranjevali s hrano slabše kakovosti, se manj gibali ter živeli v nenehnem strahu, stresu in negotovosti. Marsikomu se posledice že kažejo kot zvišan krvni tlak in holesterol, ki sta ključna dejavnika tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. O tem, kaj lahko storimo za zdravje svojega srca in žilja, dokler dostop do zdravstvene oskrbe ne bo spet neomejen, smo se pogovarjali s primarijko Cirilo Slemenik Pušnik, dr. med., specialistko interne medicine z Oddelka za interno medicino v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.

prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., specialistka interne medicine

Številne raziskave so že potrdile, da so kronični bolniki s hipertenzijo in hiperholesterolemijo precej bolj kot zdravi ljudje ogroženi tudi ob okužbi z novim koronavirusom. Oba dejavnika tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni sta »tiha ubijalca«, pogosto se težav zavemo šele, ko je škoda že povzročena. Na katere simptome moramo biti zato še posebno pozorni?

Visok krvni tlak in zvišan holesterol sta dejansko »tiha ubijalca«, saj kažeta zelo malo simptomov, čeprav so njune vrednosti lahko že precej presežene. Le redko ljudje z visokim tlakom zaznajo, da jih boli glava, so omotični, čutijo rahel pritisk v prsnem košu ali dušenje. To so predznaki, ki so že izraz resnega obolenja, nastanka srčnega infarkta ali možganske kapi. Na začetku obolenja pa ni nikakršnih simptomov, ki bi posameznika lahko spodbudili, da bi pomislil na visok krvni tlak. Zato je še toliko pomembnejše, da si ga prav vsakdo od nas vsaj občasno izmeri. Pri 18 letih naj bi vsakdo vedel, kako visok krvni tlak ima. V Sloveniji imamo številne preventivne programe, ki lahko odkrijejo zvišan krvni tlak. Tudi pri zvišanem holesterolu ni prav nobenih opozorilnih znakov. Nekdo ima lahko že precej previsoke vrednosti, pa tega sploh ne zazna. Zato ljudi intenzivno opozarjamo nanj, še zlasti tiste, ki imajo hiperholesterolemijo v družinski anamnezi. Gre za zelo nevarno bolezen, ki povzroči zgodnji razvoj srčno-žilnih obolenj. Le v redkih primerih pri posameznikih opazimo belkasto-rumenkaste obloge, ksantelazme, okrog oči, nekateri imajo določene bolečine okrog petnih tetiv, sicer pa velja, da zvišan holesterol ne boli. Zato je zelo pomembno, da se o tem pravočasno posvetujemo z osebnim zdravnikom. Že v mladosti, saj le tako lahko preprečimo prezgodnji srčno-žilni zaplet in ga preložimo v pozno življenjsko obdobje.

Le redko ljudje z visokim tlakom zaznajo, da jih boli glava, so omotični, čutijo pritisk v prsnem košu ali dušenje

Toda aktualne razmere zadnjih dveh let so precej spremenile zdravstveno obravnavo ljudi. Pred pandemijo so zvišan krvni tlak in holesterol številnim odkrili na preventivnih pregledih, ki so bili zdaj omejeni. Kakšne zaplete tvegamo, če zvišanega krvnega tlaka in holesterola ne obravnavamo?

Proces ateroskleroze je že zelo dobro poznano zdravstveno stanje, ki ogroža ljudi in vodi v srčno-žilne zaplete. Dva od glavnih vzrokov za njen razvoj sta prav visok krvni tlak in holesterol. Po svetu pa tudi v Sloveniji se trudimo ljudi z zvišanimi vrednostmi obeh dejavnikov zelo zgodaj odkrivati. Pri nas imamo za odkrivanje holesterola že pri otrocih zelo dober presejalni program. Pri petih letih pediatri vsem določijo vrednost holesterola in tako odkrijejo zelo nevarne družinske hiperholesterolemije, ki lahko že kmalu po 20. letu povzročijo srčni infarkt. Nekateri otroci imajo že po 15. letu zelo hude aterosklerotične spremembe na žilju. Takšni otroci se najdejo, pediatri pa jih napotijo v nadaljnjo obravnavo v ljubljansko Pediatrično kliniko, kjer njih in njihove družine še genetsko preverjajo. Tako učinkovito preprečimo zgodnje zaplete zaradi srčnega infarkta in možganske kapi ali prizadetosti perifernih arterij.

V javnosti je vendarle še vedno prisotno prepričanje, da so ti zapleti in oba dejavnika tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni povezani s starejšimi ljudmi, čeprav zdravniki poročajo, da pogosto prizadenejo tudi mlade. Kje so vzroki, če za hip odmisliva genetske predispozicije?

Tudi pri mladih vse pogosteje opažamo, da zbolevajo za nevarnimi boleznimi srca in žilja v vse zgodnejšem življenjskem obdobju. Lahko bi rekla, da je glavni krivec za ta pojav sodoben življenjski slog, ki nas vedno bolj peha v zgodnje srečevanje z boleznimi srca in žilja. Mladi ves čas živijo v stresu, skrbi jih za študij, službo, osnovne življenjske potrebe … Vsekakor pa imajo tudi zelo nezdrav življenjski slog, zelo veliko časa preživijo ob telefonih, za računalnikom, premalo se gibajo, prisegajo na hitro prehrano. Koronakriza je vse to še poslabšala. Mislim, da je epidemija zelo »pokvarila« mladino, posledice pa se bodo pokazale šele čez leta. Naraščala jim je telesna teža, nezdravo življenje s premalo gibanja pa je ne nazadnje vplivalo tudi na njihovo duševno zdravje, opažali smo porast depresij, kar je tudi pomemben dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih obolenj. To so dejavniki, ki tudi mlade zelo ogrožajo, zato nas zelo skrbi, kakšne posledice se bodo pokazale čez nekaj let. Za mlade je namreč takšen življenjski slog postal rutina, to pa ne pomeni nič dobrega za njihov krvni tlak in holesterol.

Koronakriza je povečala čas, ko sedimo za ekrani, poslabšala se je prehrana, gibanje je bilo veliko manj.
Mladi in starejši so pridobili na telesni teži.

Katere vrednosti krvnega tlaka in holesterola, zlasti škodljivega LDL, pa so že znak za alarm? Kdaj lahko kaj ukrenemo sami, kdaj pa moramo nujno k zdravniku? Kakšna je zdravniška obravnava pri čezmernih vrednostih?

Vrednosti krvnega tlaka, ki jih opredeljujejo tudi nove smernice, so omejene na 140/90 mm Hg. Ta vrednost že velja za zvišan krvni tlak, za začetek arterijske hipertenzije, seveda pa jo morajo potrditi večkratne meritve, potrjene kontrole v ambulanti in 24-urne meritve tlaka. Pri vrednostih 140/90 mm Hg lahko še kaj ukrenemo s spremembo življenjskega sloga, če pa krvni tlak preseže 160/90 mm Hg, je treba uvesti zdravljenje z zdravili. Pri vsaki preseženi vrednosti je nujno uvesti zdrav način življenja z manjšim vnosom soli, maščob in ogljikovih hidratov, s pospeševanjem aerobnih aktivnosti … To je osnova, a zahteva resen pristop. Pri vrednostih blizu 160/90 mm Hg pa bolnikom predpišemo zdravila. Če se tlak poviša samo za 10 mm Hg, se ogroženost za srčno-žilni zaplet poveča za 10 do 15 %, nevarnost za možgansko kap celo za 25 %. V Sloveniji imamo na voljo zelo varna in učinkovita zdravila, tudi v kombiniranih oblikah, ki pomagajo zelo hitro in uspešno uravnati krvni tlak.

Vrednosti, pri katerih bolniku določimo, da je holesterol LDL zvišan, so različne. Načeloma se ga želimo povsem znebiti, saj so številne študije potrdile, da nima praktično nobene koristne vloge pri delovanju našega telesnega sistema. Čim bolj nam uspe znižati LDL holesterol, tem bolje je za naše zdravje. Glede na ogroženost posameznega bolnika pa za mejne veljajo različne številke. Pri sicer zdravem 40-letnem človeku, ki ima skupni holesterol 6,0 in holesterol LDL 3,5 do 4,0 mm/l, ne uvajamo zdravil, priporočimo le nefarmakološke ukrepe za zniževanje. Če ima oseba še druge pridružene dejavnike tveganja, kot so kajenje, visok krvni tlak, družinska obremenjenost in sladkorna bolezen, začnemo zdravljenje že pri vrednostih holesterola LDL nad 3,0 ali 3,5 mm/l. Pri bolnikih, ki so že preboleli srčno-žilni dogodek, v t. i. sekundarni preventivi po novih smernicah postavimo mejne vrednosti pri 1,4 mm/l, pri zelo ogroženih pa celo pod 1,0. Te vrednosti določamo povsem individualno, upoštevajoč vse dejavnike tveganja. Če nam uspe holesterol LDL znižati vsaj za 1 mm/l, ogroženost bolnika zmanjšamo za 23 %.

Pomembno je torej, da dejavnika tveganja čim bolj zgodaj odkrijemo in uvedemo ustrezno zdravljenje. Na voljo so učinkovita in varna zdravila. Zakaj jih moramo redno jemati tudi po tem, ko dosežemo priporočene vrednosti krvnega tlaka ali holesterola? Kakšne izkušnje imajo vaši bolniki s kombiniranimi zdravili?

Redno jemanje omenjenih zdravil je potrebno prav zato, ker sta omenjena dejavnika tveganja »tiha ubijalca«. Ob vsaki priložnosti bolnikom povemo, da bodo morali zdravila jemati celo življenje, saj bi ob prenehanju jemanja zdravil za krvni tlak ta začel postopno zopet naraščati ter okvarjati srčno-žilni sistem in srčno mišico, kar pa vodi v srčno popuščanje. To smo se bolnikom trudili dopovedati tudi med epidemijo koronavirusa, ko je bil dostop do naših ambulant omejen. Opazili smo, da je marsikdo opustil jemanje zdravil. Ko mu jih je zmanjkalo, ni šel v ambulanto po recept ali v lekarno po novo zalogo, saj so se številni bali okužbe. Na ta račun je bilo v naši regiji kar nekaj urgentnih zapletov. Zelo pomembno je redno jemanje zdravil, najslabša so nihanja vrednosti. Kdor prekine jemanje statinov, na primer, že po enem mesecu tvega veliko zvišanje holesterola. Na kontrolah strokovnjaki to hitro opazimo. Če ima nekdo iztirjene vrednosti maščob, takoj vemo, da vzrok ni le v prehrani in neaktivnosti, ampak da je bolnik opustil jemanje zdravil, kar je zanj škodljivo in nevarno za razvoj zapletov.

Ob prenehanju jemanja zdravil za krvni tlak ta začne postopno zopet naraščati.

Ali zdravljenje s statini, najbolj običajnimi zdravili za zniževanje holesterola LDL, lahko na neki način zmanjša tveganje za slabše izide zdravljenja in umrljivost bolnikov s kovidom-19? Je znanega že kaj več?

Ja, je, ampak zavajajoči in neresni zapisi na spletu in po različnih forumih so na tem področju naredili ogromno škode. Ljudje prehitro verjamejo neresnicam, kar jim v življenju gotovo ne bo koristilo. Posamezniki so pisali, češ da so statini pri zdravljenju kovidnih bolnikov zelo škodljivi. Pokazalo in potrdilo se je ravno nasprotno. Zelo ogroženi kronični bolniki, ki jemljejo statine, so se med epidemijo koronavirusa pogosto obračali na nas z vprašanji o teh zdravilih, preverjali so tudi govorice o ACE-inhibitorjih, ki znižujejo krvni tlak. Znanstveniki so dokazali, da ne držijo. Našim bolnikom statinov nismo dajali zato, da bi izboljšali potek okužbe s kovidom-19, temveč zato, da bi ohranili zniževanje holesterola LDL, ki se je pokazal za zelo pomembnega pri razvoju ateroskleroze, saj so visoke vrednosti maščob celo olajšale vstop novega koronavirusa v celice žilja.

 Bolniki, ki so samovoljno prenehali jemati statine med zdravljenjem koronavirusne bolezni, so bili torej še bolj prizadeti. Če se je srčno-žilno obolenje pri njih poslabšalo, se je poslabšalo tudi zdravljenje kovida-19, zato so bili med ljudmi, pri katerih je bilo tveganje za slab izid bolezni največje. 

Tiste, ki so imeli že prej napredovale aterosklerotične spremembe, je okužba s koronavirusom še bolj ogrozila, kajti gre za bolezen, ki že sama povzroča pojav krvnih strdkov. Brez zaščite s statini in zdravili za visok krvni tlak je oboleli še bistveno ranljivejši. Žilna stena je namreč zelo bogata z receptorji za koronaviruse, ki vstopajo v notranji sloj žil, in če so te prizadete, ker je v krvi veliko maščob, je lahko ta vstop še lažji in hitrejši.

Dolgotrajno zvišana in nezdravljena dejavnika tveganja, krvni tlak in holesterol, povzročata resne okvare žilja in tarčnih organov. Strokovnjaki se menda bojite, da bo kolateralna škoda pandemije kovida-19 v zdravstvu zelo velika. Kakšna je vaša prognoza glede na konkretne izkušnje s srčno-žilnimi bolniki v koroški regiji?

Menim, da bo epidemija koronavirusa res pustila velik negativen pečat, še zlasti pri kroničnih bolnikih. Ne le pri tistih s srčnim popuščanjem, ampak tudi pri sladkornih bolnikih in tistih z ledvičnimi obolenji. Nekateri so v tem času postali prave »tempirane bombe«, zato se že v kratkem bojimo večjega izbruha zapletov. Lahko rečem, da se je na Koroškem že to poletje število mlajših ljudi, ki so prihajali k zdravniku s srčnim popuščanjem, povečalo. Odkrili smo več zamujenih infarktov, veliko neurejenega krvnega tlaka, akutnega poslabšanja srčnega popuščanja, česar v preteklih letih praktično nismo videvali. Že zdaj se je njihovo število močno povečalo, pa pravzaprav še ne moremo govoriti o realni sliki, saj se težave pojavijo šele čez čas. Zelo smo se trudili za kronične bolnike. Čeprav v bolnišnici nismo imeli prostih postelj, smo izvajali vsaj ambulantne preglede za srčno popuščanje, sladkorno bolezen, kronične ledvične bolezni, da bi vsaj malo omilili škodo. Izvajali smo tudi telemedicinske obravnave in spremljanje kroničnih bolnikov, saj smo se zavedali posledic, ki bi jih lahko imelo opuščanje zdravljenja že v bližnji prihodnosti. Še bolj pa nas seveda skrbijo tisti, ki se še ne zavedajo, da imajo resno bolezen, in še niso prepoznali težav, ki bi nakazovale angino pektoris ali nevarno stopnjo periferne arterijske bolezni. To nista stanji, ki bi zahtevali urgentno pomoč, vendar v srčno-žilnem sistemu povzročita ogromno škode.

Epidemija koronavirusa je res pustila velik negativen pečat, še zlasti pri kroničnih bolnikih.
Ne le pri tistih s srčnim popuščanjem, ampak tudi pri sladkornih bolnikih in tistih z ledvičnimi obolenji.

Kaj lahko preventivno storimo za svoje zdravje, da ne bomo čez čas, ko bo število okuženih s kovidom-19 verjetno še zraslo, obremenjevali zdravstvenega sistema? Nihče ne ve, kdaj se bo pandemija zares končala, zdravo srce in žilje pa gotovo pomenita manj tveganja za slab razplet koronavirusne bolezni. Kaj svetujete?

Zavedati se moramo, da lahko vsak od nas veliko naredi za manjšo ogroženost in zbolevnost za srčno-žilnimi boleznimi, pa tudi proti okužbi s kovidom-19. Najpomembnejše in najpreprostejše je, da gremo v naravo in se dovolj gibamo. Hoja mora trajati vsaj 30 minut na dan, pri njej se moramo spotiti, srčni utrip se nam mora pospešiti. S tem lahko učinkovito znižamo svojo telesno težo, vzdržujemo raven krvnega tlaka in znižujemo lipide. Krvni tlak si merimo vsaj enkrat na leto in se ob vrednostih, višjih od 140/90 mm Hg, posvetujemo z osebnim zdravnikom. In ne nazadnje, zdrav življenjski slog ugodno vpliva tudi na naše duševno zdravje. Aktivni »počitek« je praktično najboljša metoda za ohranjanje našega zdravja. Seveda je pomembna tudi prehrana. Zavedati se moramo, da nam prevelik vnos maščob in transmaščob ne koristi. Pomembno je tudi, da nosimo zaščitne maske in si razkužujemo roke, saj se na ta način lahko zaščitimo tudi pred drugimi virusi in razsoji okužb, pred sezonsko gripo, na primer, ne le pred okužbo s kovidom-19. Upam, da smo se vsi skupaj iz zadnje izkušnje tudi česa naučili.