Narava in kultura – pot med krošnjami in Celjski grad

Piše Valentina Vovk

Tisti, ki radi prebirate to rubriko že veste, da je lep družinski izlet nekaj najlepšega, kar lahko skupaj doživimo z družinskimi člani. Ni pa vedno lahko najti lokacijo, ki ustreza vsem, zato se pri izbiri pogosto zatakne. Mi smo se tokrat odpravili na izlet z širšo družino. S sorodniki, ki živijo v toplih krajih in pogrešajo tipične podobe Slovenije. Po drugi strani pa niso navajeni hoje navkreber oziroma jim le-ta ne diši preveč.

Po daljšem premisleku, kam naj jih odpeljem, sem se spomnila na lepe podobe sprehoda med vrhovi smrek, ki sem jih v zadnjem času pogosto videvala na družabnem omrežju Instagram.

Pot med krošnjami oziroma vrhovi smrek je najnovejša atrakcija na Rogli. Gre za dober kilometer dolgo leseno pot, ki nudi prelep pogled na Roglo s ptičje perspektive. Skorajda 600 metrov te poti je namreč dvignjeno kar 20 metrov od tal.

Pri vhodu je potrebno plačati vstopnino in od tu naprej se pot malo dviguje, vse dokler nas ne pripelje do kar 37 metrov visokega razglednega stolpa, od koder v lepem vremenu vidimo zares daleč. Če imate s seboj majhne otroke ali najstnike kot mi, bo navdušenja še in še. Iz vrha stolpa se namreč, proti plačilu, lahko spustijo po velikem zavitem toboganu, ki navduši tako najmlajše, kakor tudi tiste malo starejše.

Vstopna točka

Sama se po toboganu nisem spustila, so me pa toliko bolj očarale smreke in meglice, ki so se tisti pozno poletni dan, vile med njimi. Ta pomirjujoči pogled sem tudi veselo dokumentirala, da se ga bom lahko kasneje še večkrat spominjala in uživala ob pogledu na posnete fotografije.

Urejen dostop

Med kilometer dolgo potjo, so tudi adrenalinske učne postaje, ki so posebno zanimive za najmlajše. Sama se tukaj nisem veliko zadrževala. Raje sem uživala v razgledih in sem pot tudi zato prehodila dvakrat, medtem ko so se mlajši družinski člani zabavali na razglednem stolpu.

Nad krošnjami
Razgledni stolp

Tokrat slučajno nismo imeli s seboj naše kužike, pa tudi sicer ne bi smela z nami na pot med krošnjami. Torej ni odveč poudariti, da kužkom vstop ni dovoljen, lahko pa vas počakajo pred vhodom, kjer so za njih naredili lepo urejene lesene utice.

Ker je bilo sprehoda med krošnjami sorazmerno hitro konec, smo se odpravili na kosilo v bližnje gostišče na Rogli. Do tja smo se kar sprehodili in še malo uživali v prelepi gorski naravi. Časa smo imeli še dovolj, zato smo se na hitro odločili, da si na poti nazaj proti domu ogledamo še Celjski grad.

Stari Celjski grad leži na hribu ob robu mesta. Do njega je možna tudi pešpot, vendar smo se mi, zaradi polnih želodčkov, odpravili gor kar z avtomobilom, saj je na vrhu urejeno parkirišče. Že med vožnjo smo zagledali mogočno kamnito obzidje, ki potrjuje dejstvo, da je to ena najpomembnejših in največjih srednjeveških grajskih utrdb na slovenskem ozemlju. Gre za tip potegnjenega gotskega gradu z romanesknim jedrom in renesančnim obzidjem.

Celjski grad

Mogočen grad, ki je bil od leta 1333 v lasti Celjskih grofov in knezov je imel kar trojno obrambno obzidje in široke obrambne jarke. Dozidavali in urejali so ga še ob koncu 16. Stoletja in tako je dobil tudi letno gledališče in razgledne terase. Po letu 1456, ko je bil umorjen zadnji član Celjske rodbine, je grad prešel v deželno knežjo posest. V 17. stoletju pa je začel počasi propadati. Tako so se lastništva menjavala, grad pa je počasi a vztrajno propadal vse do leta 1846, ko so ga ponovno začeli obnavljati. Danes lahko rečemo, da je prav Celjski grad najstarejša kontinuirano potekajoča akcija prenove v Sloveniji. To se tudi pozna, saj smo nanj lahko zares ponosni, ker je čudovit spomenik naše zgodovine.

Grajski kompleks sestavljata vzhodno in zahodno predgradje. V vzhodnem dominira Friderikov stolp, ki je ime dobil po Frideriku I, prvem Celjskem grofu, ki se je skupaj z ženo in štirimi otroci preselil na grad. Danes je v kletnih prostorih tega stolpa Teater groze, stalna razstava mučilnih naprav od 16. do 18. Stoletja. Nadvse zanimivo.

Na zahodnem predgradju so nekdanji gospodarski in vojaški objekti, potem pa je tu še centralni bivalni del, ki je bil še dodatno zaščiten pred vdori z notranjim jarkom.

Zagotovo je najbolj zanimivo grad obiskati poleti, ko se tu dogaja marsikaj zanimivega. Osrednje grajsko dvorišče, se namreč spremeni v prizorišče koncertov in gledaliških predstav na prostem. Zelo zanimiv je zagotovo tudi program Živa zgodovina, ki obiskovalcem ponuja vpogled v življenje na gradu kot je bilo nekoč. Program je menda zelo pester, saj se je možno udeležiti ustvarjanja v srednjeveških delavnicah ali pa opazovati viteze pri sabljanju in streljanju z lokom. Mi tega žal nismo doživeli, imamo pa zdaj toliko večji razlog, da se tja ponovno vrnemo.