Piše: Dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med.
Poletni meseci so čas, ko se pogosto odpravimo na daljše ali krajše potovanje oziroma počitnice. Mnogi (po)potniki in dopustniki imajo bolezni srca in žilja in s tem povečano tveganje za zdravstvene nevšečnosti na potovanju. Kljub temu velja, da lahko z ustrezno pripravo in ob upoštevanju priporočil povsem varno potuje večina bolnikov. Pripravo priporočamo za vse vrste potovanj; tako za tiste v oddaljene dežele kot tudi za počitnice v sosednji državi.
Srčni bolniki naj se pred odhodom na potovanje posvetujejo z osebnim zdravnikom ali specialistom.
Pred odhodom
Priprave na potovanje ali počitnice se začnejo že 4 do 6 tednov pred odhodom. Takrat je čas za posvet z izbranim osebnim zdravnikom o morebitnih tveganjih na potovanju. Skupaj z osebnim zdravnikom poskrbimo za zadostno zalogo zdravil za dvakratni čas trajanja potovanja ter po njegovi presoji opravimo tudi posvet s specialistom, ki vodi zdravljenje kronične bolezni. Pred daljšimi potovanji je smiseln tudi obisk pri zobozdravniku.
Zdravnik pred potovanjem oceni tudi telesno zmogljivost; načeloma velja, da je posameznik, ki prehodi vsaj 100 metrov po ravnem brez bolečin v prsih ali težkega dihanja, sposoben za potovanje. Vsa nenujna potovanja pa vedno odsvetujemo bolnikom z napredovalim srčnim popuščanjem, neobvladanimi motnjami srčnega ritma, hudimi okvarami srčnih zaklopk, slabo urejenim krvnim tlakom, nedavnim srčnim infarktom, možgansko kapjo ali srčno-žilno operacijo.
Glede na naravo in cilj potovanja načrtujemo tudi obisk v eni od ambulant za cepljenje in potovalno medicino, ki delujejo v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). V slednjih pridobimo informacije o zaščiti pred določenimi nalezljivimi boleznimi na potovanju in opravimo vsa potrebna cepljenja; pri tem ne pozabimo na poživitveno cepljenje proti tetanusu. Uredimo tudi zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini oziroma pridobimo evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
Potnik, ki je hkrati tudi srčni bolnik, naj ima s seboj zadnje izvide (EKG posnetek), identifikacijsko kartico, v primeru, če ima srčni spodbujevalnik ali defibrilator, zdravila, ki jih redno jemlje, medicinske pripomočke in zdravila. Odveč ni tudi zdravniško potrdilo v angleškem jeziku, da do zdravila in medicinski pripomočki za osebno uporabo.
Na potovanju imamo vedno s seboj:
- Spremno pismo v angleškem jeziku, kjer so navedene diagnoze, morebitne alergije in zdravila, ki jih jemljemo. Zdravila naj bodo navedena z generičnimi imeni ter odmerki.
- Zadnji EKG-posnetek. Če imamo srčni spodbujevalnik ali defibrilator, potrebujemo tudi identifikacijsko izkaznico ter EKG-posnetek iz obdobja pred vstavitvijo naprave.
- Zdravila, ki jih redno jemljemo. Zaloga naj zadošča za dvakratno predvideno trajanje potovanja. Na potovanju z letalom naj bodo zdravila v ročni prtljagi. Bolniki s koronarno boleznijo naj imajo s seboj tudi nitroglicerinsko pršilo.
- Medicinske pripomočke z rezervnimi baterijami, po potrebi rezervna očala in slušni aparat.
- Zdravniško potrdilo v angleškem jeziku, da so zdravila ter medicinski pripomočki za osebno uporabo.
- Urejeno zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje z asistenco v tujini.
Na potovanju
Na potovanju ali počitnicah pazimo, da nismo predolgo izpostavljeni zelo visokim zunanjim temperaturam. V vročini načrtujemo telesne dejavnosti samo v jutranjem ali večernem času, nosimo ohlapna, svetla in zračna oblačila. Poskrbimo za zaščito pred soncem in pri gibanju na prostem nosimo pokrivalo. Hrana naj bo lahka in lahko prebavljiva. Izogibamo se uživanju alkohola in kofeinskim napitkom, saj ti dodatno odvajajo vodo iz telesa. Zaradi prekomernega potenja preko dneva zaužijemo nekoliko več tekočine kot običajno, kar velja tudi za bolnike z arterijsko hipertenzijo in srčnim popuščanjem. Bolniki s srčnim popuščanjem naj bodo vešči prilagajanja odmerka diuretika glede na telesno težo.
Pomembno je, da si na potovanju zagotovimo dovolj časa za počitek tudi preko dneva. V idealnem primeru si ritem potovanja krojimo sami in ga prilagajamo trenutnemu počutju. Telesni napori na potovanju naj ne bodo večji, kot smo jih vajeni doma.
Za srčnega bolnika je upoštevanje ukrepov zoper naporu in obvladovanju vročine toliko bolj pomembno.
Če potujemo v področja z nadmorsko višino nad 2500 m, je pomembno poznati znake in simptome višinske bolezni ter ukrepe za njeno preprečevanje in zdravljenje. Bivanja v visokogorju ne načrtujemo, če imamo pomembno srčno popuščanje ali pljučno hipertenzijo oziroma slabo urejen krvni tlak ali smo nedavno preboleli srčni infarkt ali možgansko kap.
Kolikor je mogoče, se izogibamo okužbam, saj te lahko poslabšajo osnovno srčno bolezen. Pogosta okužba na potovanju je tudi driska, ki jo uspešno lahko preprečimo s poznavanjem splošnih priporočil glede varnega uživanja hrane in pijače.
Pazimo, da kljub spremenjenemu življenjskemu ritmu na potovanju oziroma počitnicah ne izpuščamo odmerkov zdravil.
Potovanje z letalom
Za bolnike z boleznimi srca in žilja pri potovanju z letalom veljajo določene omejitve. Razmere v letalski kabini so namreč primerljive z razmerami na Triglavu – nižji je delni tlak kisika v vdihanem zraku, povečana je tudi prostornina plinov. Iz teh razlogov potovanje z letalom odsvetujemo bolnikom z napredovalim srčnim popuščanjem, nedavnim srčnim infarktom oziroma nedavnimi posegi na srcu ali žilju. Bolniki z angino pektoris ob majhnem naporu in bolniki z zmernim srčnim popuščanjem lahko letijo le, če je potniku zagotovljena pomoč letališkega osebja in dodaten kisik v letalski kabini. O sposobnosti posameznika za potovanje z letalom naj vedno presodi zdravnik.
Velik del časa pri potovanju z letalom preživimo v velikih letaliških kompleksih. Če smo slabše zmogljivi, sta že prenašanje prtljage in hoja po letališču večji napor, kot smo ga vajeni. V tem primeru nam lahko pri prevozu po letališču, prevozu prtljage in pri letaliških kontrolah pomaga letališko osebje, če jih o tem vnaprej obvestimo.
Letenje z letalom ali prehod skozi vrata za detektor kovin na letališču ne vplivata na delovanje srčnih spodbujevalnikov oziroma vsadnih defibrilatorjev, ni pa mogoče povsem izključiti možnosti sproženja defibrilatorja pri uporabi ročnih detektorjev kovin. Najbolje je, da letališko osebje pred prehodom skozi detektor kovin obvestimo, da imamo srčni spodbujevalnik ali defibrilator ter se nato ravnamo po njihovih navodilih.
Po povratku
Ob ustreznem svetovanju in upoštevanju priporočil za ohranitev zdravja na potovanju je zelo verjetno, da bodo naši spomini na potovanje ali počitnice samo prijetni. Če se je vendarle zgodilo, da smo imeli na potovanju zdravstvene težave ali pa jih imamo po povratku domov, ne odlašamo z obiskom osebnega zdravnika.
Oglejte si še: