Na vprašanje bralke odgovarja prim. Matija Cevc
Vprašanje *
Sem moški v “najboljših letih” z odgovorno službo, ki je časovno zelo zahtevna in stresna ter polna izzivov. Tako se mi neredko dogaja, da moram npr. kosilo použiti v nekaj minutah saj imam silno zgoščen urnik. Pri tem pa me vedno bolj muči vprašanje, ali lahko hitrost pri uživanju obrokov vpliva na moje zdravje. Bi si kljub časovni stiski moral za prehrano vzeti čas, tako kot si ga skušam vzeti za redno telesno aktivnost?
* Vprašanje je bilo poslano po elektronski pošti in je le delno lektorirano.
Odgovor
Vsekakor! Hitrost prehranjevanja lahko pomembno vpliva na vaše zdravje. Večina ljudi dobro pozna kratkoročne učinke prehitrega prehranjevanja na prebavila, ki vključujejo prebavne motnje, občutek napihnjenosti in slabost. Toda redno prehitro prehranjevanje lahko povzroči dolgoročne posledice. Tako so japonski raziskovalci že leta 2008 spremljali več kot 1.000 zdravih odraslih. Prosili so jih, naj opredelijo svojo hitrost prehranjevanja – počasi, normalno ali hitro – in spremljali njihovo zdravje naslednjih pet let. V teh petih letih je 11,6 % hitrih jedcev razvilo metabolni sindrom, medtem ko je do tega med normalnimi jedci prišlo v 6,5 % in med počasnimi jedci le v 2,3 %. Tisti, ki so jedli na hitro, so pridobili večjo težo kot tudi večji obseg pasu in pri njih so ugotavljali tudi višji krvni sladkor. V drugi raziskavi so ugotavljali, da so imeli tisti, ki so hitreje jedli, znatno višji krvni tlak, trigliceride v krvi in razmerje med skupnim in HDL-holesterolom kot tisti, ki so jedli počasneje.
Za prehranjevanje si moramo vzeti čas, saj je počasno prehranjevanje bolj zdravo, ker omogoča boljše zavedanje o prehranjevanju, to pa omogoči boljši nadzor nad velikostjo obrokov in uravnavanjem telesne teže.
Želodec potrebuje približno 20 minut, da sporoči možganom, da prepoznajo polnost želodca. Ko ljudje jedo hitro običajno ne začutijo sitosti in je zato večja verjetnost, da se bodo prenajedli. Pri hitrih jedcih ni dovolj čas za izločanje hormonov, ki so odgovorni za sporočila o zaužiti hrani. Hitro prehranjevanje skrajša čas žvečenja, to pa je povezan tudi s številom ugrizov pri posameznem grižljaju. Izkazalo se je, da pride pri večjem številu ugrizov do znatnega znižanja grelina (“hormone lakote”) in povečanja glukagonu podobnega peptide-1 (“hormon sitosti”). Zato je pri hitrih jedcih občutek sitosti zakasnjen, kar ima za posledico večji vnos hrane in s tem zvišanje ravni glukoze v krvi po obroku. Ob počasnem zauživanju hrane je vnos energije počasnejši. Zato je ob takem prehranjevanju občutek sitosti višji že v času hranjenja in zaključka obroka. Tako je hitro prehranjevanje povezano s povečanim vnosom energije in pomanjkanjem občutka sitosti kar seveda vodi v debelost.
Podobno kot povzročajo živila z visokim glikemičnim indeksom izrazit porast krvnega sladkorja, je tudi hitro prehranjevanje povezano z izrazitim porastom sladkorja v krvi po obroku. Tako epidemiološke kot presečne in longitudinalne študije so pokazale, da je hitrost prehranjevanja povezana tako z debelostjo in znotrajtrebušnim (visceralnim) maščobnim tkivom, kot tudi insulinsko neodzivnostjo in posledično tudi sladkorno boleznijo. Izkazalo se je namreč, da je hitro prehranjevanje povezano s povečanjem prostih maščobnih kislin in adipokini, ki jih proizvaja maščobno tkivo, zmanjšajo občutljivost na inzulin in povečajo potrebo po insulinu in tako povzročijo hitra nihanja glukoze, kar lahko dodatno povzroči zmanjšanje občutljivosti za insulin. Ne nazadnje, hitro prehranjevanje lahko sproži sproščanje specifičnih citokinov, kot je interlevkin -1β in interlevkina-6, kar sčasoma še poveča insulinsko odpornost.
Hitro prehranjevanje je povezano tudi s hitrejšo izgubo telesne višine. Izguba telesne višine, ki se začne že v srednjih letih, je pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca in žilja. Možen vzrok za to je v pomanjkanju celic CD-34, kar po eni strani povzroča okvaro medvretenčnih ploščic (zlasti v križnem predelu – to vodi v znižanje telesne višine), po drugi strani pa tudi na okrnjeno sposobnost poprave endotelija žil. Znižanje krožečih celic CD-34 je neposredno povezano tudi s srčno-žilno smrtnostjo.
Ni nepomembno, da je hitro prehranjevanje povezano tudi z visoko razširjenostjo in napredovalo stopnjo nealkoholne zamaščenosti jeter, zlasti pri vitkih osebah. Osebe z nealkoholno zamaščenostjo jeter pa imajo bistveno povečano tveganje za nastanek jetrne ciroze in jetrnoceličnega raka pa tudi povečane incidence in umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja.
Za prehranjevanje si moramo vzeti čas, saj je počasno prehranjevanje bolj zdravo, ker omogoča boljše zavedanje o prehranjevanju, to pa omogoči boljši nadzor nad velikostjo obrokov in uravnavanjem telesne teže. Po drugi strani pa prehitro prehranjevanje vodi do prekomernega uživanja hrane in posledično povečanja telesne teže, temu pa neredko sledijo drugi zdravstveni zapleti kot je sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, motnje v presnovi maščob in tudi nealkoholna zamaščenost jeter. To pa so pomembni dejavniki za razvoj srčno-žilnih bolezni.
Preberite še: