Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vsako leto aktivno prispeva k ozaveščanju javnosti, zgodnjemu prepoznavanju simptomov ter dostopu do pravočasne diagnoze in optimalnega zdravljenja srčnega popuščanja. Z novinarsko konferenco se je pridružilo Evropskim dnevom ozaveščanja o srčnem popuščanju, ki že od leta 2010 spodbujajo k večji skrbi za zdravje srca ter k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov s srčnim popuščanjem.
Zdrav življenjski slog je ključ do preprečevanja zgodnjega srčnega popuščanja
Srčno popuščanje je danes eden vodilnih vzrokov hospitalizacij v starajoči se populaciji in je tudi pomemben dejavnik poslabšanja kvalitete življenja. Ne nastane »čez noč«, je na novinarski konferenci opomnil prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Najpogosteje se razvija počasi, skozi leta nezdravih navad in prezrtih dejavnikov tveganja – neredko desetletja pred prvo hospitalizacijo. Vse pogosteje se pojavlja že v srednjih letih – sprva brez očitnih simptomov.
Z ustreznim življenjskim slogom lahko njegov pojav pomembno odložimo ali celo preprečimo. Prav zato je zgodnja preventiva ključna. Telesna aktivnost in uravnotežena mediteranska prehrana in način življenja ostajata temelj srčno-žilnega zdravja, vendar nista dovolj, če zanemarimo druge pomembne dejavnike. Kronično pomanjkanje spanja in motnje spanja povečujejo tveganje za visok krvni tlak, sladkorno bolezen, motnje srčnega ritma pospešujejo pojav srčnega popuščanja. Zato se za odrasle osebe priporoča 7–8 ur kakovostnega spanca, kar mora postati temelj preventive za zdravo srce.
Srce ne ločuje med telesnim in duševnim zdravjem – dolgotrajen stres in čustvena izčrpanost povečujeta obremenitev srca. Depresija in anksioznost nista le posledica bolezni, temveč tudi dejavnika tveganja za njen razvoj.
Kajenje in redno uživanje alkohola – tudi v “zmernih” količinah – dolgoročno poškodujeta srčno mišico in ožilje. Opuščanje teh navad je eden najučinkovitejših preventivnih ukrepov. Za zaščito srca ni pomembna le telesna teža, temveč razmerje med mišično in maščobno maso. Presežek visceralne maščobe in izguba mišične mase pomembno povečujeta tveganje za srčno popuščanje. Seveda ne smemo pozabiti tudi na krvni tlak, srčni utrip in zgodnje motnje ritma. Dolgotrajno povišan krvni tlak ostaja vodilni vzrok za razvoj srčnega popuščanja. Redno spremljanje krvnega tlaka in srčnega utripa doma je preprosta, a zelo učinkovita preventiva. Človek je socialno bitje in zato potrebuje socialno povezanost, ki pa jo lahko zagotovimo samo ob kar se le da urejenem življenjskem ritmu. Neredni delovni ritmi, ki smo jim izpostavljeni v času aktivne življenjske dobe, pomanjkanje počitka in socialna izolacija dokazano povečujejo srčno-žilno tveganje. Srce namreč potrebuje tudi stabilen ritem življenja in podporno okolje.
Kaj lahko torej vsak posameznik naredi že danes?
- skrbi za reden in kakovosten spanec,
- aktivno obvladuje stres,
- opusti kajenje in omeji alkohol,
- redno meri krvni tlak in srčni utrip,
- ohranja zdravo telesno sestavo,
- ne zanemarja duševnega zdravja in socialnih stikov
- umiri življenjski ritem.
Ambulanta družinskega zdravnika in srčno popuščanje
V ambulantah družinske medicine se zavedajo, da je srčno popuščanje prisotno pri okoli 2 % odrasle populacije, kar je 1 od 50 pacientov in pri več kot 10 % ljudi starejših od 70 let, kar je 1 od 10 teh pacientov. Asist. Dejan Kupnik, dr. med., spec. družinske medicine je povedal, da bi glede na te odstotke in različne starostne skupine vpisanih pacientov, moral vsak družinski zdravnik imeti blizu 100 pacientov s srčnim popuščanjem, odkritih pa je približno 50 % teh, kar predstavlja veliko rezerve pri odkrivanju in zdravljenju.
Večina neodkritih, prikritih pacientov je brezsimptomnih, ki pa jih lahko najdemo le z aktivnim iskanjem. To pa je tudi izziv v družinski medicini na področju srčnega popuščanja. Torej ne le dovolj zgodnja prepoznava pacientov s srčnim popuščanjem, temveč tudi dovolj zgodnja prepoznava in redno spremljanje tistih pacientov, pri katerih lahko v prihodnosti pričakujemo razvoj srčnega popuščanja – na podlagi že prisotnih bolezni, drugih stanj, škodljivih razvad in izpostavljenosti.
Predvsem iščemo še zdravo, a ogroženo populacijo ljudi, za katere vemo, da obstaja večja verjetnost razvoja srčnega popuščanja, aktivno iščemo paciente, ki že imajo določene začetne patofiziološke spremembe, značilne za srčno popuščanje, a so še brez simptomov, nadalje paciente, ki že imajo razvite znake srčnega popuščanja, ter tiste z drugimi kroničnimi boleznimi, ki lahko vodijo v ali so že prispevale k razvoju srčnega popuščanja.
Poleg zgodnje prepoznave, diagnostike in zdravljenja, stremimo k zmanjšanju števila nenadnih akutnih poslabšanj ter k zmanjšanju števila hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja, je povedal dr. Kupnik, saj velja, da več, kot je akutnih poslabšanj in hospitalizacij, slabša je prognoza takega pacienta. Prav tako paciente s srčnim popuščanjem naročamo na redne in pogostejše kontrole, tudi laboratorijske, nadzorujemo jemanje zdravil in izvajanje drugih aktivnosti proti poslabšanju srčnega popuščanja, urejamo druge bolezni, in paciente izobražujemo in spodbujamo.
Zgodnji simptomi pri ljudeh s srčnim popuščanjem
Zgodnji simptomi so še pred postavitvijo diagnoze številni in marsikdaj nespecifični, je opozoril dr. Kupnik. Vsi nakazujejo motnjo prekrvavitve telesnih tkiv. Pojavijo se vse večja bledica oziroma pepelnata barva kože, utrujenost, omotica, zaspanost, slabša sposobnost koncentracije, kognitivne motnje, glavobol, šumenje v ušesih, poslabševanje sluha, zadihanost, motnje prebave, nihanje krvnega tlaka, motnje srčnega ritma, hitrejša mišična utrujenost, motnje erekcije moškega, bolečine v prsih, nogah, sploh pri naporu.
Družinski zdravniki so pozorni na:
- ljudi, ki postajajo vedno bolj utrujeni, omotični in kondicijsko slabše opremljeni, ki so vse bolj zasopli pri naporu in še posebej v mirovanju, oziroma postajajo zasopli že pri običajnih dnevnih aktivnostih, kjer prej niso bili.
- ljudi, ki vse težje dihajo v položaju leže, sploh ponoči, in ki vse bolj pokašljujejo;
- ljudi, ki se jim predvsem pri naporu pojavljajo bolečine v prsih, vratu, rokah, zgornjem delu trebuha, v ritnicah, stegnih in golenih nog po določeni prehojeni razdalji in ob počitku popustijo v nekaj minutah;
- ljudi, ki imajo znake kroničnega venskega popuščanja in imajo tudi spremenjeno kožo goleni, ali celo rane na golenih in stopalih, oziroma jim ranice po poškodbah dlje in težje celijo, kar je vse lahko posledica prekrvavitvenih motenj ob srčnem popuščanju.
- ljudi z občutkom nepravilnega utripa srca, na tiste, ki jim vse težje urejajo arterijsko hipertenzijo in na tiste, ki vse bolj otekajo in pridobivajo na teži, ko to ni posledica prekomernega kaloričnega vnosa, ampak zadrževanja tekočine v telesu.
- ljudi, ki imajo že razvite kronične bolezni.
Celostna obravnava bolnika s srčnim popuščanjem
Celostna obravnava bolnika s srčnim popuščanjem združuje zgodnje odkrivanje, sodobno farmakološko zdravljenje in aktivno vlogo bolnika, kar skupaj pomembno prispeva k boljšim izidom bolezni je na novinarski konferencipojasnil doc. dr. Gregor Zemljič, dr. med. Ker gre za kronično in napredujočo bolezen, je zgodnje odkrivanje ključnega pomena za izboljšanje prognoze in kakovosti življenja bolnikov. Možnosti zgodnjega odkrivanja vključujejo prepoznavanje dejavnikov tveganja, kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, koronarna bolezen in debelost.
V presejalne namene se uporabljajo laboratorijski markerji (npr. natriuretični peptidi), elektrokardiogram in ultrazvočna preiskava srca (ehokardiografija), ki omogoča oceno strukture in funkcije srca še pred pojavom izrazitih simptomov. Pomembno vlogo ima tudi ozaveščanje bolnikov in redno spremljanje ogroženih skupin v ambulantah družinske medicine.
Sodobne terapije v zgodnjih fazah srčnega popuščanja so usmerjene v upočasnitev napredovanja bolezni in zmanjšanje tveganja za hospitalizacije. Med najučinkovitejša zdravila sodijo zaviralci sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS), zaviralci beta, antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev ter novejša skupina zdravil – zaviralci SGLT2, ki so se izkazali za zelo učinkovite tudi pri bolnikih brez sladkorne bolezni. Pomemben del terapije vključuje tudi nefarmakološke ukrepe, kot so prilagoditev življenjskega sloga, redna telesna aktivnost, omejevanje vnosa soli in tekočine ter nadzor telesne teže.
Diagnostika in zdravljenje zahtevata multidisciplinarni pristop, ki vključuje sodelovanje kardiologov, družinskih zdravnikov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov. Redno spremljanje bolnikov omogoča pravočasno prilagoditev terapije in preprečevanje zapletov. Uspešnost zdravljenja se kaže v zmanjšanju simptomov, izboljšanju funkcionalne zmogljivosti ter zmanjšanju smrtnosti in števila hospitalizacij.
VIR: Sporočilo za javnost, novinarska konferenca ob Evropskih dnevih srčnega popuščanja, 23. april 2026