KLB je tiha bolezen, saj večina ljudi v zgodnjem obdobju te bolezni ne občuti simptomov. Zgodnja diagnoza je ključnega pomena, saj lahko le na ta način s pomočjo enostavnih testov ugotovimo morebitne nepravilnosti pri delovanju ledvic.
Zakaj je treba krvni tlak spremljati, kateri so dejavniki tveganja, pa tudi o zmotnih prepričanjih smo se pogovarjali z dr. Aleksandro Visnovič Poredoš, dr. med., specialistko družinske medicine.
Svetovni dan ledvic je vsako leto na drugi četrtek v mesecu marcu, letos ga obeležujemo 11. marca, pod geslom: »Za počasnejše staranje poskrbite za svoje ledvice«.
Novejše raziskave in klinične smernice jasno kažejo, da je smiselno ukrepati prej in bolj celostno, kot smo bili vajeni v preteklosti.
Srce je motor našega telesa. Brez prestanka utripa, črpa kri in nas ohranja pri življenju. Ko srce začne pešati, tega na začetku sploh ne občutimo.
Skrita hipertenzija (ang. masked hypertension) je stanje, pri katerem ima posameznik pri zdravniku izmerjen normalen krvni tlak, medtem ko so vrednosti v vsakdanjem okolju – doma ali pri delu – povišane.
Izvedeli boste kakšni so zgodnji simptomi srčnega popuščanja, kako je srčno popuščanje povezano z drugimi boleznimi in kako naj bolnik ukrepa ob diagnozi.
S hipertenzijo se v Sloveniji spopada okoli 40 % odrasle populacije. Hipertenzija ne boli, deluje pa škodljivo na dolgi rok. Naj ne bo prepozno diagnosticirana!
Najmočnejše orožje v boju proti razvoju debelosti ostaja primarna preventiva, ki mora vključevati sistemske družbene ukrepe za podporo zdravemu življenjskemu slogu celotne populacije.
Ko se večino časa sicer počutimo dobro, a smo morda kdaj utrujeni ali nas boli glava, to pogosto pripišemo stresu, neprespanosti ali starosti. Redko pomislimo, da bi bil vzrok za to lahko visok krvni tlak.
