Piše Nataša Jan
Fakultete in zdravstvene inštitucije so zgled ponudbe hrane v prodajnih avtomatih, ki naj bi bila bolj prijazna zdravju uporabnikov (zaposleni, študentje, bolniki, obiskovalci in drugi). A žal prodajni avtomati predstavljajo še neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev. Septembra lani je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v imenu organizacij vključenih v projekt Zveze potrošnikov Slovenije »MOJA IZBIRA = VEŠ, KAJ JEŠ IZBIRA«, vsem zdravstvenim ustanovam in fakultetam v Sloveniji, poslalo pobudo, da naj postane spoštovanje Priporočil za polnjenje prodajnih avtomatov s hrano del razpisnih pogojev – torej vstopni pogoj za ponudnike prodajnih avtomatov in nameščanje le teh v njihovi ustanovi. Odzivov je bilo malo.
Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je predstavila izkušnje Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je že v začetku svojega delovanja, pred 30 leti, pristopilo k delu na področju izboljšanja prehranjevalnih navad ljudi, za ohranjanje zdravja, zdravja srca in ožilja ter varovanja – preventive pred nastankom tudi ostalih kroničnih nenalezljivih bolezni. Leta 1993 je Društvo ustanovilo blagovno znamko varovalnega živila, stiliziranega srčka z napisom VARUJE ZDRAVJE, za označevanje ustreznejših, zdravju prijaznejših živilskih izdelkov. Varovalna živila so doživela odličen sprejem s strani proizvajalcev živilskih izdelkov in so postala vodnik potrošnikom pri nakupu živil v trgovinah. Med ljudmi je postal znak prepoznan, vedo tudi za njegov pomen. Neustrezen način prehranjevanja je namreč eden od bistvenih dejavnikov tveganja za nastanek prekomerne telesne teže in debelosti, srčno-žilnih bolezni in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.
Spreminjanje navad, predvsem pa prehranskih navad je trd oreh in zahteva svoj čas, da se prehranske navade spremenijo v smeri ohranjanja zdravja. Želimo si zdravih izbir, to so lahko okusna živila, ki so energijsko lažja, polna vitaminov in mineralov, z nekaj zdravimi maščobami in manjšim deležem enostavnih ogljikovih hidratov. Najdemo pa jih lahko tudi v prodajnih avtomatih za hrano, kadar nimamo možnosti za pripravo obroka ali prigrizka.
Anja Bolha, Zveza potrošnikov Slovenije je povedala, da je namen priporočil podati jasne usmeritve glede primerne ponudbe živil v prodajnih avtomatih na fakultetah ter v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah, ki se lahko preselijo tudi na ponudbo v prodajnih avtomatih na drugih lokacijah. Priporočila postavljajo merila za vključitev/izključitev izdelkov znotraj različnih kategorij živil na podlagi prehranskega profila, energijske gostote in mase. Kjer je, glede na trenutno ponudbo na trgu to potrebno, je izbira omejena z najvišjimi dovoljenimi vsebnostmi maščobe, nasičenih maščobnih kislin, sladkorja, dodanega sladkorja in soli. Priporočila opredeljujejo 80 odstotkov ponudbe prodajnega avtomata.
Jasmina Bevc Bahar, Zveza potrošnikov Slovenije je opozorila na dejstvo, da v številnih prodajnih avtomatih, celo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, ki naj bi predstavljale zgled na področju ohranjanja javnega zdravja, prevladujejo prigrizki in pijače z nizko hranilno vrednostjo ter visoko energijsko vrednostjo, vsebnostjo maščob, soli in sladkorja. Na Zvezi potrošnikov Slovenije upajo, da bo postopoma vedno več inštitucij med razpisne pogoje za ponudnike prodajnih avtomatov, kot enega izmed pogojev umestilo Priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov. Ponudniki Priporočila poznajo in imajo na razpolago ponudbo, ki bi tem Priporočilom lahko zadostila. Prodajni avtomati predstavljajo še neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev k bolj zdravim izbiram. Zdrava izbira v prodajnih avtomatih ni samoumevna, a pestra in privlačna ponudba ima pri tem pomembno vlogo.
Ljubislava Škibin, direktorica in strokovni vodja Zdravstvenega doma Sežana je povedala, da imajo v zdravstvenem domu 2 avtomata napitkov in drugih živil v čakalnici v pritličju že od leta 2005. Zadnjih 10 ali tudi že nekaj let več aktivno sodelujemo z njimi glede izbire čim bolj zdravih produktov v njihovi ponudbi, v smislu zniževanja zauživanja prevelikih količin sladkorja, soli, maščob kot tudi v smislu zagotavljanja več nujno potrebnih vitaminov, mineralov in vlaknin. In vsekakor tudi z namenom uživanja več zdravih tekočin z manj sladkorja in nezdravih dodatkov. Ocenjuje, da so dosegli cilj že v več kot 50% ponudbe, želijo pa si seveda še več kar bodo opredelili tudi v sodelovanju s ponudnikom prodajnih avtomatov za naprej.
Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor je podal izjavo, da bodo na UKC Maribor v razpisne pogoje vključili Priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov, ki so bila izdana po izvedenem projektu: »Moja izbira = Veš kaj ješ izbira!« zagotavljanje zdrave izbire na avtomatih«, sofinanciranem s strani Ministrstva za zdravje, saj želijo kot največja zdravstvena ustanova v SV Sloveniji doprinesti k realizaciji cilja Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki med drugim stremi k povečanju ponudbe prehransko ustreznejših živilskih izdelkov v prodajnih avtomatih.
V UKC Maribor so že sredi priprave razpisne dokumentacije s katero želimo v prodajnih avtomatih povečati delež prehransko ustreznejših živilskih izdelkih. UKC Maribor je osrednja zdravstvena ustanova in eden izmed dveh terciarnih kliničnih centrov in je nujno, da z lastnim vzgledom poskuša k podobnim ukrepom pritegniti tudi ostale ustanove.
dr. Blanka Vombergar, Izobraževalni center Piramida Maribor, Višja strokovna šola za živilstvo in prehrano ter vodja projekta zdrave prehrane na Društvu za zdravje srca in ožilja za Maribor in Podravje je povedala, da Slovenija namenja šolski prehrani otrok posebno skrb. Šolsko prehrano ureja Zakon o šolski prehrani ZŠP (2010), ki se uporablja za osnovne in srednje šole, ne pa tudi za udeležence izobraževanja odraslih. Prodajnih avtomatov s hrano in pijačami torej v OŠ in SŠ ni. Možnosti za prenovo ponudbe v prodajnih avtomatih so na fakultetah, v zdravstvu in socialnih ustanovah. Ciljna skupina so predvsem »vsakodnevni nakupovalci« (študenti, zaposleni). To je skupina porabnikov, ki bi jo želeli opomniti ali osvestiti, da je pomembna »naša odločitev in naša zbira«. Med študenti in zaposlenimi je vedno več tudi takih, ki razumejo pomen zdravega prehranjevanja in iščejo zdrave izbire tudi v prodajnih avtomatih. Zato je pomembno, da odločevalci o ponudbi hrane v avtomatih na fakultetah in v zdravstvenih ustanovah od ponudnikov dobijo nove »zdrave« in kakovostne ponudbe.
