Vnos sladkorja je previsok

Piše: prof. dr. Nataša Fidler Mis, UKC Ljubljana, Pediatrična klinika

Konec leta 2017 so izšla priporočila Odbora za prehrano, Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko (ESPGHAN). Objavljamo kratek povzetek priporočil za osnovno seznanitev in nadaljnje ravnanje.

Otroci in mladostniki v Evropi uživajo prekomerne količine sladkorjev, zlasti pijač z dodanim sladkorjem, to je pijač, ki vsebujejo dodana kalorična sladila, npr. saharozo, visoko fruktozni koruzni sirup, koncentrat sadnih sokov glede na priporočila. To je zaskrbljujoče, saj prosti sladkorji v prehrani niso potrebni. Dojenčki imajo prirojeno nagnjenje za sladek okus, ki ga je mogoče spremeniti z izpostavljenostjo pred in po rojstvu. Pijače s sladkorjem in prosti sladkorji zvišujejo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost ter zobni karies, lahko povzročijo slabšo oskrbo s hranili in zmanjšajo raznolikost prehrane ter so lahko povezani s povečanim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, srčno-žilnim tveganjem in drugimi zdravstvenimi učinki.

 

Prosti sladkorji

Izraz “prosti sladkorji” glede na definicijo Svetovne Zdravstvene Organizacije (SZO) vključuje vse monosaharide in disaharide, dodane v živila in/ali pijače s strani proizvajalca, kuharja ali potrošnika, in sladkorje, ki so naravno prisotni v medu, sirupih, nesladkanih sadnih sokovih in koncentratih sadnih sokov. Opisuje sladkorje, ki imajo lahko fiziološke posledice, ki so drugačne od sladkorjev, vključenih v nepoškodovane rastlinske celice ali laktoze, ki je naravno prisotna v mleku.

Smutiji in sladkane mlečne pijače ter mlečni izdelki (tisti, ki vsebujejo višjo koncentracijo sladkorjev kot humano, kravje ali kozje mleko; npr. čokoladna mleka, kondenzirana mleka, sadni jogurti) v definiciji SZO niso posebej omenjeni, čeprav so pomemben vir prostih sladkorjev, zato je njihov vnos potrebno omejiti.

Sladkor, naravno prisoten v nepoškodovanem sadju (sveže, zamrznjeno, suho sadje) in laktoza v količini, ki je naravno prisotna v humanem mleku ali mlečnih formulah za dojenčke, kot tudi v kravjem ali kozjem mleku in nesladkanih mlečnih izdelkih (npr. navadni jogurt) ni prosti sladkor.

 

Priporočila

Vnos prostih sladkorjev naj se zmanjša na manj kot 5 % energijskega vnosa pri otrocih in mladostnikih, starih od 2 do 18 let, medtem ko naj bi bil še nižji pri dojenčkih in malčkih, mlajših od 2 let. Zdrave prehranske navade naj se vzpostavijo že pri dojenčku, s ciljem preventive neugodnih učinkov na zdravje v otroštvu in odrasli dobi. Sladkor naj se raje uživa v naravni obliki kot so: humano mleko, mleko, nesladkani mlečni izdelki in sveže sadje, ne pa kot pijače s sladkorjem, sadni sokovi, smutiji in/ali sladkani mlečni izdelki ter sladkana živila. Proste sladkorje v tekoči obliki naj se nadomesti z vodo ali nesladkanim mlekom.

Nacionalni organi naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje vnosa prostih sladkorjev pri dojenčkih, otrocih in mladostnikih. Ukrepi lahko vključujejo izobraževanje, izboljšano označevanje (označevanje skupnih in prostih sladkorjev na embalaži), omejitev oglaševanja, uvedbo standardov za obroke v vrtcih in šolah, ki vključujejo omejitve prostih sladkorjev in fiskalne ukrepe (obdavčenje pijač s sladkorjem in hrane bogate s sladkorji in/ali subvencioniranje zdrave hrane), odvisno od lokalnih okoliščin.

 

Stanje v Sloveniji

Na Pediatrični kliniki smo opravili nacionalno raziskavo o prehrani slovenskih najstnikov ob vstopu v srednjo šolo. Povprečni vnos prostih sladkorjev je znašal 16 % energijskega vnosa (130 g/ dan) pri fantih in 17 % (110 g/dan) pri dekletih. Vnos pijač s sladkorjem je znašal 6,8 in 7,2 dcl/dan pri fantih oziroma dekletih ter je bil višji od vnosa mleka in mlečnih izdelkov skupaj (513 in 479 g/dan pri fantih oziroma dekletih). Vnos sadnih sokov pri fantih in dekletih je znašal 114 in 102 ml/dan. Pijače s sladkorjem so prispevale kar 9 % energijskega vnosa pri fantih in 10 % pri dekletih (2, 3).

Ti rezultati nas poleg drugih neugodnih trendov in mednarodnih priporočil zavezujejo k ukrepanju. Na to že od leta 2012 opozarjamo vse ministre za zdravje in vlado neodvisni strokovnjaki in nevladne organizacije v okviru »Pobude za zmanjšanje pitja pijač z dodanim sladkorjem pri prebivalcih Slovenije z naborom možnih rešitev«.

Poleg tega smo s pomočjo financiranja Ministrstva za zdravje in UKC Ljubljana izpeljali projekt »Zmanjšanje pitja pijač s sladkorjem pri otrocih, mladostnikih in ogroženih odraslih«, krajše »Voda zmaga«. Več si lahko preberete na povezavi: http://vodazmaga.si/o-projektu/

V Sloveniji imamo povsem nove podatke o vsebnosti prostih sladkorjev v pijačah in živilih, ki smo jih pridobili s pomočjo financiranja Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (P3-0395: Prehrana in javno zdravje). Upamo, da bo nova vlada RS prisluhnila mnenju stroke.