Varovalna živila nosijo znak srčka že šestindvajseto leto

Piše: mag. Nataša Jan, univ.dipl.biol.

Društvo za zdravje srca že 26 let označuje ustrezne živilske izdelke z znakom »srčka«. Ta znak je pred letom 2009 nosil tudi napis VARUJE ZDRAVJE, po čemer se ga spominja večina ljudi. Danes je znak brez slogana »VARUJE ZDRAVJE in sicer zaradi spremenjene zakonodaje – z Uredbo (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Kljub temu je znak ostal prepoznaven, saj se je že globoko ukoreninil v slovenskem prostoru. S srčkom je označenih že več kot 300 živilskih izdelkov, vsako leto pa se jim pridruži 8 do 10 novih živil.

Nepravilna prehrana je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Znak srčka je zaradi tega postal vodnik pri nakupih živil v trgovinah, kar je do danes dokazalo že nekaj raziskav v slovenski javnosti. Po podatkih izvedene raziskave Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, pri 1000 udeležencih aktivnosti društva, znak pozna 77% vprašanih. Z raziskavo smo ugotovili tudi, da se kar 58,3% ljudi zaveda, da so pri njih potrebne spremembe načina prehrane, le 27,1% ljudi meni, da se prehranjuje na zdrav, priporočljiv način in 14,6% ne razmišlja o svojem načinu prehrane.

 

 

 

Definicija varovalnih živil in kriteriji zanje

Znak varovalnih živil podeljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije tistim živilom, ki ugodno vplivajo na ohranjanje našega zdravja, nas varujejo pred nastankom kroničnih nenalezljivih bolezni, med katerimi so tudi bolezni srca in ožilja. Pod znakom so napisane prehranske lastnost(i), ki jih ocenjujemo in zaradi katere (ih) je določenemu živilu znak podeljen. Te ugodne lastnosti za naše zdravje so nizka energijska vrednost, nizka vsebnost maščob, nasičenih maščob, veliko nenasičenih maščob, malo soli, malo sladkorja ali pa veliko prehranskih vlaknin. Komisija za podeljevanje pravice do uporabe znaka varovalnih živil, ki jo je do leta 2009 vodil prof.dr. Dražigost Pokorn,dr.med., je skupaj z društvom ustvarila temelje na katerih stoji označevanje živil že 26 let. Evropska unija je leta 2006 uzakonila kriterije za dovoljene prehranske trditve, ki pa se skladajo z normativom Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije za ocenjevanje živil, ki želijo pridobiti znak varovalnega živila. Vseskozi torej sledimo smernicam EU in slovenske zakonodaje in spremembam v prehranskih priporočilih ter temu primerno prilagajamo »Pravilnik za podeljevanje pravice do uporabe znaka in normativ za ocenjevanje živil«.

Podjetju, ki želi pridobiti znak za določeno pakirano živilo na društvu predhodno svetujemo glede tega. Na društvo je v presojo potrebno poslati veljavne analize tistih prehranskih lastnosti izdelka, ki jih določa normativ v omenjenem Pravilniku, deklaracijo in specifikacijo izdelka. Znak lahko pridobi in se z njim označi prijavljeni izdelek le v primeru, da ustreza kateri od prehranskih trditev in da je označen v skladu s slovensko zakonodajo.

 

Preverjanje kakovosti varovalnih živil

Znak, ki ga določeno živilo pridobi, se uporablja do takrat, ko je živilo v proizvodnji in se njegova sestava ne spremeni, ter je v skladu s Pravilnikom društva. Ustrezno živilo mora podjetje, ki je znak pridobilo, označiti z znakom srčka in pod njim napisati prehransko lastnost-i zaradi katere-ih je živilo pridobilo znak (nizka vsebnost ali brez maščob, nizka vsebnost ali brez nasičenih maščob, nizka vsebnost ali brez sladkorja, nizka vsebnost ali brez natrija/sol, visoka vsebnost ali vir prehranskih vlaknin, brez ali nizka energijska vrednost). V tabeli osnovnih hranil pa mora navesti tudi vsebnost teh parametrov. V tabeli osnovnih hranil, ki je v tem primeru po slovenski zakonodaji o označevanju živil obvezna, mora navesti tudi vsebnost teh hranil. Proizvajalec oziroma uporabnik znaka mora zagotavljati, da živilo z znakom srčka ohranja prehransko (-e) lastnost (-i) zaradi katerih mu je bil znak podeljen, kar je do uvedbe EU uredbe društvo vseskozi preverjalo z odvzemom izdelkov v trgovinah vsaj enkrat letno in  jih dalo v analizo pooblaščenemu laboratoriju.

 

Pomen varovalnega živila za proizvajalce

Za proizvajalca samega znak varovalnega živila pomeni razširitev ponudbe zdravju prijaznejših izdelkov, katere  nudi vse večjemu številu potrošnikov, ki se zavedajo, da so v veliki meri sami odgovorni za varovanje lastnega zdravja, med drugim tudi z zdravim načinom prehranjevanja. Zdrav življenjski slog, pravilna prehrana, veliko gibanja in odsotnost zdravju škodljivih razvad, je najučinkovitejša pot k zdravju.

Za dodelitev znaka proizvajalci sami zaprosijo. Nimamo pa ocene koliko je tistih, ki imajo ustrezna živila, pa ne zaprosijo za znak. S projektom »Varovalno živilo« je društvo v devetdesetih letih spodbudilo živilsko industrijo, da je začela proizvajati živila, ki ljudem omogočajo uresničitev odločitve za zdrav način prehranjevanja in je s tem vplivalo na povečanje izbire takšnih živil v trgovinah. Danes je v trgovinah že več kot 300 živil z znakom srčka. Prof.dr. Dražigost Pokorn,dr.med., ki ga danes ni več med nami, je skupaj z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije širil bistvo tega znaka – promocijo zdravih prehranskih navad ljudi.

 

Varovalni jedilniki

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije podeljuje znak srčka tudi obrokom v obratih javne prehrane. Ustrezen jedilnik je s tem znakom označen v jedilnem listu (prvo ga je pridobilo Gostišče Arvaj v Kranju). Ocenjuje se vsebnost maščobe, nasičenih maščob, soli in energijska vrednost obroka.

Razmere v katerih živimo, zahtevajo, da večino dneva preživimo v službi, zaradi vse večje obremenjenosti z delom pa se veliko ljudi vrača domov utrujenih, nerazpoloženih za pripravo zdravega obroka, za telesno dejavnost in sproščanje. Ob vsem tem jih pričakajo še družinske obveznosti, ki omejujejo čas namenjen zdravemu načinu življenja. Takšni pogoji spodbujajo ljudi k hitrim izbiram –  da se prehranjujejo v restavracijah ali pa k nakupu živil hitre prehrane na ulici in že gotovih izdelkov v trgovinah. Tiste, ki se prehranjujejo zunaj, lahko znak srčka vodi tudi pri izbiri varovalnih jedilnikov.

Mnogi ne vedo kako lahko z malo denarja in malo časa pripravijo svež obrok hrane tudi doma. Pri izbiri živil v trgovini jih pri nakupu vodi znak srčka, živilo pa morajo znati doma tudi pripraviti na tak način, da bo jed prispevala k njihovem zdravju. Na primer piščančje prsi sodijo med meso z manj maščobe, a jih moramo tudi pripraviti tako, da bodo še vedno ohranile to svojo lastnost (npr. z uporabo malo ali nič maščob, dodatkom zelenjave, začimb)

Ne bomo torej cvrli in pekli živil na velikih temperaturah, več bomo dušili, kuhali, kuhali v pari, v mikrovalovni pečici, pekli v pečici, pripravljali hrano na žaru, z načini, ki ne zahtevajo dodatne uporabe maščob (v posodah, v katere za pripravo ni treba dajati velikih količin maščob – posode iz teflona, titana, plemenitega jekla).

 

Pomen varovalnega živila za potrošnike

Znak »srčka« je lahko naš vodnik pri nakupih živil v trgovinah. Bistvo tega znaka je promocija zdravih prehranskih navad ljudi. Varovalna živila so torej v pomoč pri spodbujanju ljudi k pridobitvi zdravega življenjskega sloga, k zdravemu in priporočljivemu načinu vsakdanje prehrane. Oznaka srčka nam sporoča, da pakirano živilo vsebuje nizko vsebnost maščob, nasičenih maščob, soli, sladkorja, ima nizko energijsko vrednost ali pa veliko prehranskih vlaknin. Z njim označen polnovreden kruh, testenine in pecivo, različne vrste müslijev ter vložena zelenjava vsebujejo veliko prehranskih vlaknin, ribe, mesni in mlečni izdelki imajo nizko vsebnost maščobe in nasičenih maščob, ustrezna olja imajo ugodno sestavo maščobnih kislin.

Vsak dan moramo poskrbeti tudi za našo prehrano, prehrano naše družine. Ob vsakodnevnih nakupih živilskih izdelkov v trgovinah se sprašujemo o različnih stvareh. Predvsem preberimo kaj je napisano na etiketah oziroma deklaracijah živil. Podatki raziskav kažejo, da približno dve tretjini potrošnikov najpogosteje preverja samo rok trajnosti in ceno izdelka, ena tretjina pa preverja tudi njihovo sestavo (IVZ,2011). Dobro bi bilo, da bi se to razmerje obrnilo in bi ljudje ne kupovali večinoma cenejših a za zdravje manj ugodnih živil. Na žalost se je povečala prav poraba kalorično bogatejših in hranilno siromašnih industrijsko predelanih živil, poraba osnovnih živil pa pada.

 

Zdrav način prehrane tudi v družinskem krogu

Velikokrat se izkaže, da se zavedamo napak, ki jih delamo – ne le pri načinu prehranjevanja – pa jih kljub temu ne uspemo odpraviti. Mnoge k spremembi ne prepričajo niti težave z zdravjem, ko se pojavijo. Ugodje, ki jim ga dajejo drobni, a redno ponavljajoči se »prekrški« odtehta njihove negativne posledice, ki se odražajo na poslabšanju zdravja. Ko osvojimo glavna pravila zdrave, priporočljive prehrane, jo počasi vključimo v naš vsakdan. Zdrava prehrana nas bo pričela navdajati z zadovoljstvom. Na začetku bomo zavestno načrtovali naše prehranjevanje – kaj in kdaj bomo jedli, kmalu pa se bomo na nov način privadili. Občasno si bomo seveda še vedno izbrali obrok »hitre hrane« – pico, hamburger, kakšno ocvrto jed – npr. dunajski zrezek, pommes frittes in prigrizek kot je čips, čokolada, torta in druge slaščice. Skozi naš dan pa bomo pojedli 5 obrokov (zajtrk, kosilo, večerja in med njimi dopoldanska in popoldanska malica). Jedi bomo pripravili iz več vrst kakovostnih živil. Čim več naj jih sestavljajo živila z veliko beljakovin, kot so ribe in meso (kolikor se da, odstranimo vidno maščobo z mesa), ki nam dajejo tudi večji občutek sitosti. Mesa in mesnih izdelkov pa ni potrebno uživati vsak dan, ampak je dovolj 2 do 3 – krat na teden, vmes ju nadomestimo z ribo ali stročnicami (soja, fižol, grah in podobno). Dodamo jim jedi iz polnovrednih žitnih zrn (testenin ali kruh iz polnovredne moke) ali pa neprečiščenega riža, kuhane in surove zelenjave. Privoščimo si tudi veliko sadja na vse načine – surovega, kuhanega, pečenega, sušenega.

Pomembno je, da bomo čez dan popili dovolj tekočine in se pri tem izogibali sladkim pijačam, ter se odžejali raje z vodo, nesladkanim čajem in občasno tudi s sadnimi sokovi (100% sadni delež).

 

In ne pozabimo – uživajmo ob hrani, sami ali pa v družbi.