Naše srce na poletni vročini

Piše: dr. med. Tjaša Vižintin Cuderman, spec. internist

V prihajajočih mesecih nas čakajo visoke temperature, ki jih včasih težko prenašajo tudi povsem zdravi mladi ljudje. Starejši, ljudje s prekomerno telesno težo in srčno-žilni bolniki pa so na vročino še posebej občutljivi.

Človeško telo je namreč narejeno tako, da ohranja konstantno temperaturo. Kadar je zunaj bolj vroče, se zato skuša na vse načine ohladiti; poveča se znojenje, razširijo se tudi krvne žile. Srce je zaradi tega bolj obremenjeno, kar lahko povzroči zdravstvene težave. V poletnih mesecih zato predvsem starejšim ljudem in srčno–žilnim bolnikom priporočamo nekoliko prilagojen življenjski slog.

V prvi vrsti poskrbimo, da je v bivalnih prostorih hladno. Prostore zračimo ponoči ali zgodaj zjutraj, nato pa čez dan oken ne odpiramo več in prostore zatemnimo. Uporabljamo ventilatorje ali klimatsko hlajenje, lahko se tudi osvežimo s hladnejšo prho večkrat dnevno. Če ti ukrepi ne zadoščajo, se lahko vsaj v najbolj vročih urah dneva umaknemo v javne prostore, ki so klimatsko hlajeni, npr. knjižnice ali trgovske centre.

Oblačila naj bodo ohlapna, svetla ter zračna. Tudi obutev naj bo takšna, ki diha. Pri gibanju na prostem je priporočljivo pokrivalo (klobuk ali kapa) ter sončna očala. Hrana naj bo lahka in lahko prebavljiva (solate, juhe, sadje). Izogibamo se alkoholnim in kofeinskim napitkom, saj le-ti še dodatno odvajajo vodo iz telesa. Zaradi prekomernega potenja je priporočljivo spiti več tekočine kot običajno. Tudi bolnikom s srčnim popuščanjem, ki imajo sicer zaradi narave svoje bolezni omejen vnos tekočin, je v poletni vročini dovoljeno popiti nekaj več tekočine.

V najbolj vročem delu dneva (med 11. in 16. uro) počivamo v hladnem prostoru, zadrževanju na prostem pa se izogibamo. Tudi potujemo najraje samo zjutraj in zvečer. Avtomobil parkiramo v senci ali v pokriti garaži. Izogibamo se čakanju na javni prevoz na odprtem prostoru ter gneči na javnih prostorih, če ti nimajo urejenega hlajenja.

Pomembno je, da zdravila tudi v poletnih mesecih jemljemo redno. Pri tem smo pozorni na odvajanje vode in vrednosti krvnega tlaka, saj se zaradi prekomernega potenja in posledične izgube telesnih tekočin lahko zniža krvni tlak, vode pa odvajamo manj. V takem primeru se posvetujemo z osebnim zdravnikom, ki se lahko izjemoma odloči prehodno zmanjšati odmerke zdravil za zniževanje krvnega tlaka in zdravil za odvajanje vode.

Poleti se velikim telesnim naporom izogibamo, ni pa razloga, da povsem prenehamo s telesno dejavnostjo. Priporočljiva je lahka vadba, najraje hoja. Izvajamo jo vedno le v hladnejših urah dneva, predvsem zgodaj zjutraj, lahko pa tudi pozno zvečer. Če se gibljemo v naravi, izberemo senčna področja. Poskrbimo za pogostejše premore med vadbo, vadba naj bo tudi manj intenzivna kot običajno. Zelo pomembno je zadostno uživanje tekočine pred, med in po vadbi. Pri tem velja, da pijemo tudi, če žeje ne občutimo, količina zaužite tekočine pa naj bo nekoliko večja kot običajno.

Če poletne mesece preživljamo ob vodi, je plavanje primerna oblika telesne vadbe, vendar tudi tukaj veljajo vsa zgoraj navedena priporočila, poleg tega pa v vodo ne hodimo pregreti in ne plavamo predaleč od obale. Vedno poskrbimo tudi za ustrezno zaščito kože pred sončnimi žarki.

Ob upoštevanju nekaj preprostih prilagoditev so tako poletni meseci kljub vročini tudi za srčno-žilne bolnike lahko prijetni in lepi.