Covid-19 in možganska kap
Možganska kap je pogostejši zaplet Covid-19 kot gripe.
Na žalost so bolniki z atrijsko fibrilacijo in sladkorno boleznijo bolj nagnjeni k nastanku možganske kapi, ki doleti kar četrtino odraslih, med katerimi je približno 30 % bolnikov delovno aktivnih …
Poznavanje vrednosti krvnega tlaka in holesterola pomembno vpliva na naše zdravje.
Izogibanje škodljivim substancam ter dobro počutje znižata tveganje za nastanek možganske kapi.
Z zdravim načinom življenja, ki vključuje redno telesno dejavnost in zdravo prehranjevanje, zmanjšamo tveganje za nastanek možganske kapi.
Ob obeležitvi Svetovnega dne možganske kapi vam svetujemo tudi po telefonu!
Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Ena oseba od štirih odraslih po svetu utrpi možgansko kap. Približno 30% le-teh jo doživi v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili. Možganska kap ostaja urgentno stanje tudi med epidemijo COVID-19.
Na novinarski konferenci, 24. 9. 2020, je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije odločno pozvalo vse odločevalce o ukrepih za zajezitev okužbe z virusom SARS-CoV-2, da ob načrtovanju in …
Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Možganska kap – en sam trenutek v življenju prizadetega, se spremeni v vseživljenjsko skrb in iskanje rešitev v vsakdanjem življenju.
Čas, ki preteče med možgansko kapjo in prihodom do nevrologa izjemno pomembno vpliva tudi na izid zdravljena. To je izjemno pomembno vedeti predvsem v času, ko je dostop do specialistov zaradi epidemije virusa COVID 19 nekoliko spremenjen.