Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Ena oseba od štirih odraslih po svetu utrpi možgansko kap. Približno 30% le-teh jo doživi v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadar koli in kjer koli. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili. Možganska kap ostaja urgentno stanje tudi med epidemijo COVID-19.
Na novinarski konferenci, 24. 9. 2020, je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije odločno pozvalo vse odločevalce o ukrepih za zajezitev okužbe z virusom SARS-CoV-2, da ob načrtovanju in …
Možganska kap je po celem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Možganska kap – en sam trenutek v življenju prizadetega, se spremeni v vseživljenjsko skrb in iskanje rešitev v vsakdanjem življenju.
Čas, ki preteče med možgansko kapjo in prihodom do nevrologa izjemno pomembno vpliva tudi na izid zdravljena. To je izjemno pomembno vedeti predvsem v času, ko je dostop do specialistov zaradi epidemije virusa COVID 19 nekoliko spremenjen.
Vabimo vas na spletni seminar »Obravnava akutne možganske kapi v izrednih razmerah COVID 19«. Seminar bo v četrtek, 7. maja 2020 ob 12.00 uri, v virtualni sobi.
V četrtek, 7. maja 2020, ob 11.00 uri, bo v virtualni sobi Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije novinarska konferenca ob »Evropskem dnevu osveščanja o možganski kapi«.
Približno petina ljudi ima med desnim in levim srčnim preddvorom nezaraščeno ovalno okno, kar nekoliko povečuje tveganje za možgansko kap. Tveganje se poveča ob pljučni emboliji.
Vabimo vas, da si vzamete minuto časa in izpolnite kratek vprašalnik o poznavanju situacije, pri kateri nastopi možganska kap.
V rehabilitaciji po možganski kapi gre za sodelovanje med bolnikom in rehabilitacijskim timom, katerega cilj je bolniku pomagati in ga izobraziti. Preberite, kako.
Kaj je možganska kap in kako jo prepoznamo ter kako ukrepamo.
