Predavanje “Zdravo živim – pa res?” je namenjeno vsem, ki želijo prevzeti odgovornost za svoje zdravje in izboljšati kakovost svojega življenja. Skupaj bomo raziskali ključna področja, ki vplivajo na naše dobro počutje – od telesne aktivnosti, duševnega zdravja, spanja in počitka, do obvladovanja tveganih vedenj, kot so kajenje, uživanje alkohola in nezdrave prehranjevalne navade.
Kardio-metabolni dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni so zvišan krvni tlak, krvni sladkor, maščobe v krvi in debelost. Sladkorni bolniki imajo od dva do trikrat večje tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih bolezni.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je na novinarski konferenci združilo sporočili za javnost ob Svetovnem dnevu srca in ob Svetovnem dnevu ozaveščanja o družinski hiperholesterolemiji.
Društvo za srce že petindvajseto leto zapored sodeluje v mednarodni kampanji Svetovni dan srca. Po Sloveniji bo društvo s svojimi podružnicami pripravilo številne zdravstveno-preventivne dejavnosti, ki se jim lahko pridruži vsak.
V prihodnosti bomo morali najti načine, kako ukrepati, da bomo obvladali srčno-žilne bolezni, ki so v porastu: motnje srčnega ritma, bolezni zaklopk, trombembolične bolezni in druge.
Dogodek je v meni sprožil val razmišljanj o vitalnost človeka. Doumela sem, da nam naše vitalnosti ne jemlje le starost, temveč tudi veselje do življenja in želja, da bi opazili in se čudili ter veselili sveta okrog sebe.
Hitrost prehranjevanja lahko pomembno vpliva na vaše zdravje. Večina ljudi dobro pozna kratkoročne učinke prehitrega prehranjevanja na prebavila, toda redno prehitro prehranjevanje lahko povzroči dolgoročne posledice.
Športni pedagog, ki prinaša sveže ideje na področju gibanja otrok. “Otroci naj se čim več prosto gibajo: naj plezajo, skačejo, se lovijo, brcajo žogo, mečejo na koš …”
V strokovni reviji JACC: Heart Failure je izšel strokovni članek Ameriškega zdriušenja za kardiologijo, ki ga je pripravilo več različnih specialistov in raziskovalcev. Na kratko ga povzemamo in zainteresirane vabimo k prebiranju.
Klasični dejavniki tveganja, kot so starost, krvni tlak, krvni lipidi, kajenje, sladkorna bolezen, pravilno napovejo 70-80% tveganja za srčno-žilne zaplete.
