Skrita hipertenzija: ko je krvni tlak videti normalen, a ni

Visok krvni tlak oziroma hipertenzija je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja. Večina ljudi ve, da lahko povišan krvni tlak dolgoročno poškoduje srce, možgane, ledvice in ožilje, manj znano pa je, da obstaja tudi tako imenovana skrita hipertenzija.

Kaj je skrita hipertenzija?

Skrita hipertenzija (ang. masked hypertension) je stanje, pri katerem ima posameznik pri zdravniku izmerjen normalen krvni tlak, medtem ko so vrednosti v vsakdanjem okolju – doma ali pri delu – povišane.

Na prvi pogled se zdi, da je vse v redu, v resnici pa telo že deluje pod povečanim pritiskom. Gre za obratno situacijo kot pri tako imenovani »hipertenziji bele halje«, kjer je krvni tlak povišan le v ambulanti. Pri skriti hipertenziji problem ostane neopažen, kar pomeni, da pogosto ni pravočasno diagnosticiran in zdravljen.

Ker povišan krvni tlak večinoma ne povzroča težav ali opozorilnih znakov, lahko posameznik dolga leta živi v prepričanju, da je popolnoma zdrav, medtem pa se v telesu že dogajajo spremembe, ki povečujejo tveganje za srčno-žilne zaplete.

Kdo ima večje tveganje za skrito hipertenzijo?

Skrita hipertenzija se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki so izpostavljeni kroničnemu stresu, imajo višjo telesno maso, kadijo ali imajo druge dejavnike tveganja, kot je sladkorna bolezen.

Pogosta je tudi pri posameznikih, ki so sicer telesno aktivni, vendar živijo v okolju z veliko obremenitvijo, hitrim tempom življenja in visokimi zahtevami na delovnem mestu. Prav zato enkratna meritev krvnega tlaka v ambulanti pogosto ne zadostuje za realno oceno stanja.

Zakaj je redno merjenje krvnega tlaka tako pomembno?

Hipertenzijo pogosto imenujemo tudi »tihi ubijalec«, saj večina ljudi nima nobenih simptomov, dokler ne pride do resnejših zapletov.

Številni ljudje se počutijo povsem zdrave, v njihovem telesu pa se že dogajajo nevarne spremembe, ki lahko vodijo v srčni infarkt, možgansko kap, srčno popuščanje ali druge bolezni srca in ožilja.

Rezultati akcije MMM (May Measurement Month) v Sloveniji že vrsto let kažejo, da ima veliko ljudi krvni tlak nad priporočeno mejo 140/90 mm Hg, ne da bi se tega sploh zavedali.

Redno merjenje krvnega tlaka je zato eden najpreprostejših in najučinkovitejših načinov za zgodnje odkrivanje hipertenzije. Še posebej pomembno je za srčno-žilne bolnike in ljudi s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, debelost, presnovne bolezni, rak ali kronična ledvična bolezen.

Krvni tlak si lahko izmerimo sami doma z umerjenim merilnikom, pri čemer je zelo pomembno, da meritev izvedemo pravilno.

Kako pravilno izmeriti krvni tlak?

Pred meritvijo se umirite

Pred začetkom meritve je ključno, da se telo umiri. Priporočljivo je, da vsaj pet minut mirno sedimo v tišini, brez pogovora ali uporabe telefona.

Vsaj 30 minut pred meritvijo se je smiselno izogniti kavi, alkoholu, kajenju in telesni aktivnosti, saj lahko vse to začasno zviša krvni tlak. Prav tako je priporočljivo, da pred meritvijo izpraznimo mehur, ker lahko tudi to vpliva na rezultat.

Pravilna drža med meritvijo

Položaj telesa med meritvijo ima pomemben vpliv na izmerjene vrednosti.

Sedeti moramo na stolu z naslonjalom za hrbet, stopala naj bodo plosko na tleh in ne prekrižana. Roka, na kateri merimo krvni tlak, mora biti naslonjena in v višini srca.

Med meritvijo je pomembno, da ostanemo popolnoma mirni. Govorjenje, premikanje ali napenjanje mišic lahko vplivajo na rezultat. Telo naj bo sproščeno, med meritvijo pa ne govorimo in se ne premikamo.

Pravilna namestitev manšete

Manšeta mora biti nameščena neposredno na kožo, približno dva do tri centimetre nad pregibom komolca.

Pomembno je, da je pravilne velikosti, saj lahko premajhna manšeta pokaže previsoke vrednosti, prevelika pa prenizke. Manšeta mora biti nameščena čvrsto, vendar ne pretesno.

Meritve ponovimo

Priporočljivo je, da opravimo vsaj dve meritvi zapored, z razmikom približno ene minute, nato pa izračunamo povprečje.

Za bolj zanesljivo sliko je smiselno meriti krvni tlak več dni zapored, vedno ob približno istem času, na primer zjutraj in zvečer. Le tako lahko dobimo bolj realen vpogled v dejanske vrednosti krvnega tlaka in lažje prepoznamo morebitna odstopanja.

Ne zanašajte se samo na počutje

Dobro počutje še ne pomeni, da je krvni tlak urejen. Prav skrita hipertenzija je dober primer stanja, ki lahko ostane neopaženo več let, če krvnega tlaka ne merimo redno.

Zato si ga občasno izmerite, še posebej če spadate med ljudi z večjim tveganjem. Nekaj minut za pravilno meritev lahko pomeni pomemben korak k zgodnjemu odkrivanju težav in boljšemu varovanju zdravja srca in ožilja.

S sodelovanjem v akciji Maj – mesec meritev – MMM želimo tudi na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije razširiti glas o »tihem ubijalcu«, hipertenziji.

Od 11. – 29. maja 2026 bomo v društveni Posvetovalnici za srce, na Dalmatinovi ulici 10, v Ljubljani obiskovalcem predstavili akcijo MMM in njene cilje ter jih po meritvah krvnega tlaka in srčnega utripa povabili na pogovor ter k izpolnitvi vprašalnika Združenja za arterijsko hipertenzijo, z namenom vključitve anonimnih podatkov v njihovo raziskavo, vsak pa bo prejel tudi zdravstveno – informativna gradiva o hipertenziji in revijo Za srce.

Zahvaljujemo se podjetju Servier, da je omogočilo izvedbo akcije MMM v Posvetovalnici Za srce.