Za ustrezno opravljanje svoje naloge, je za ledvice nujen primeren pretok krvi. Ta mora pri povprečno veliki odrasli osebi dosegati od 1000 ml do 1200 ml na minuto. Primeren pretok skozi ledvice omogoči, da se vzdržuje normalno izločanje urina.
Vsaka motnja v prekrvavitvi lahko povzroči, da se v telesu prično zadrževati in kopičiti odpadne presnovne snovi, ki bi se sicer izločile z sečem, zadržuje se tekočina in pride do otekanja, do motenj v uravnavanju krvnega tlaka in sproščanju nekaterih hormonov, ki so ključni za uravnavanje krvnega tlaka, motenj pri nastajanju rdečih krvničk in aktiviranju vitamina D, motenj uravnavanja elektrolitov ipd.
Z leti naše telo postopoma peša in s tem je povezano tudi slabšanje delovanja organov, kar velja tudi za srce in ledvica. Obstaja povezanost med delovanjem srca in drugih organov telesa in medsebojni vpliv ledvic in srca pri tem ni izjema.
Na pospešeno pešanje delovanja ledvic lahko zelo vpliva tudi pešanje srca
Za zagotavljanje pretoka krvi skozi ledvice je med drugim odgovorno srce s tem, ko poganja kri po telesu. Ne preseneča torej, da motnja pri delovanju srca povzroči tudi motnjo v delovanju ledvic. Po drugi strani pa lahko okvara ledvic pripelje tudi do srčno-žilnih zapletov.
Dokazano je, da pride pri bolnikih z napredovalo kronično ledvično boleznijo do hitrega napredovanja oz. slabšanja aterosklerotične žilne bolezni.
Kadar ledvice niso več sposobne v zadostni meri uravnavati izločanja odvečnih snovi in tekočin iz telesa, te zastajajo in se kopičijo v telesu, kar vpliva tudi na srce. Zadrževanje vode slej ko prej preobremeni srce in tudi to vodi v popuščanje delovanja srca. Seveda pa obstajajo še drugi mehanizmi, ki medsebojno vplivajo na delovanje srca in ledvic. Kadar je tlak v desnem preddvoru srca zvišan lahko to povzroči motnjo odtoka krvi iz ledvic in posledično slabšanje delovanja ledvic.
Ena od pogostih medsebojnih vplivov je t.i. kardiorenalni sindrom, ki ga ima 40-50% bolnikov s srčnim popuščanjem. Ta sindrom zajema vrsto različnih motenj, ki vključujejo srce in ledvice, pri katerih lahko nenadna ali dolgotrajna motnja v delovanju enega organa povzroči akutno ali kronično disfunkcijo drugega organa. Dejstvo je tudi, da je kar nekaj bolezni, ki dodatno povečajo ogroženost za nastanek tega sindroma. Med najpomembnejše spadajo povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, že prisotna prizadetost enega ali drugega organa, starost itd..
Poleg rednega jemanja predpisane terapije je ključen zdrav življenjski slog, ki vključuje zlasti nekajenje, redno telesno dejavnost in upoštevanje načel zdrave mediteranske prehrane.
Sodobna prehrana se odmika od načina prehranjevanja naših prednic in prednikov
Značilnosti današnje prehrane so uživanje velike količine živalskih beljakovin (npr. meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca), soli in sladkorja. Večji vnos beljakovin pomeni tudi večjo obremenitev za ledvice, kar škodljivo vpliva predvsem na že okvarjene ledvice, je povedal dr. Škoberne. Večina industrijsko predelane hrane vsebuje veliko soli, sladkorja ali obojega, predvsem zato, da bi nam bila všeč in da bi jo čim več pojedli. Velik vnos soli je eden od najpomembnejših dejavnikov za povišan krvni tlak, ki privede do poškodbe ledvic. Z zmanjšanjem vnosa soli na pod 5-6 gramov dnevno lahko znižamo krvni tlak.
Velik vnos sladkorja je eden glavnih vzrokov za nastanek debelosti in sladkorne bolezni, ki obe škodljivo vplivata na ledvice.
Dovoljšna telesna aktivnost, vsaj 150 minut zmerne aktivnosti tedensko, ima pomembno vlogo pri vzdrževanju primerne telesne mase in pravilnem metabolizmu krvnega sladkorja, zato lahko telesno aktivnost štejemo kot najmočnejše orožje v boju proti sodobnim boleznim, tudi boleznim ledvic. Tudi naše duševno življenje močno vpliva na stanje in delovanje telesa. Kronični stres, slab odziv na stresne dogodke, težave s spanjem in depresija so vsi dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni in s tem vplivajo na stanje ledvic. Kajenje negativno vpliva tako na srčno-žilni sistem kot tudi na ledvice. Težko je prenehati s kajenjem. Ampak ob ponovnih in ponovnih poizkusih je število ljudi, ki jim je dejansko uspelo, vedno večje. Nedavni podatki kažejo, da je več kot 60 % kadilcev sčasoma uspešno prenehalo kaditi. Očitno je tudi železno srajce mogoče sleči, vendar običajno ne v prvem poizkusu.
vir: https://zasrce.si/clanek/svetovni-dan-ledvic-2024/
Foto: pixabay