Sporočilo za javnost ob SVETOVNEM DNEVU LEDVIC 2024
Delovanje ledvic in srčno-žilnega sistema je tesno povezano. Srčno-žilni bolniki se pogosto ne zavedajo kako pomembno je delovanje ledvic za potek srčne bolezni. Bolezni ledvic pa so močan dejavnik tveganja za nastanek in poslabšanje bolezni srca in ožilja, kot je npr. srčno popuščanje in tudi obratno. Na novinarski konferenci smo med drugim izvedeli, da so kronične ledvične bolezni dejavnik tveganja za srčno popuščanje in obratno, kakšna je povezava med boleznimi srca in ledvic, kaj lahko naredimo za boljši izhod zdravljenja kronične ledvične bolezni (KLB) – npr. dobra urejenost krvnega tlaka in sladkorne bolezni, prenehanje kajenja, še posebno pri mlajših bolnikih, redna telesna dejavnost, ki skrbi tako za mišično-skeletni kot tudi srčno-žilni sistem in druge vsebine, zakaj je potrebno, da pravočasno odkrijemo ledvično bolezen in kako jo odkrijemo.
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, KO za žilne bolezni je povedal, da je za ustrezno opravljanje svoje naloge za ledvica nujno, da so dobro prekrvavljene.
Primeren pretok krvi skozi ledvici mora pri povprečno veliki odrasli osebi dosegati od 1000 ml do 1200 ml na minuto, kar predstavlja kar 20-25% vse v eni minuti prečrpane krvi v srcu. Primeren pretok skozi ledvice omogoči, da se vzdržuje normalno izločanje urina. Vsaka motnja v prekrvavitvi lahko povzroči, da se v telesu prično zadrževati in kopičiti odpadne presnovne snovi, ki bi se sicer izločile z sečem, zadržuje se tekočina in pride do otekanja, pride do motenj v uravnavanju krvnega tlaka in sproščanju nekaterih hormonov, ki so ključni za uravnavanje krvnega tlaka, do motenj pri nastajanju rdečih krvničk in aktiviranju vitamina D, do motenj uravnavanja elektrolitov ipd.
Z leti naše telo postopoma peša in s tem je povezano tudi slabšanje delovanja organov, kar velja tudi za srce in ledvica. Obstaja povezanost med delovanjem srca in drugih organov telesa in medsebojni vpliv ledvic in srca pri tem ni izjema. Na pospešeno pešanje delovanja ledvic lahko zelo vpliva tudi pešanje srca.
Za zagotavljanje pretoka krvi skozi ledvice je med drugim odgovorno srce s tem, ko poganja kri po telesu. Ne preseneča torej, da motnja pri delovanju srca povzroči tudi motnjo v delovanju ledvic. Po drugi strani pa lahko okvara ledvic pripelje tudi do srčno-žilnih zapletov. Dokazano je, da pride pri bolnikih z napredovalo kronično ledvično boleznijo do hitrega napredovanja oz. slabšanja aterosklerotične žilne bolezni.
Srce in ledvice imajo številne medsebojne povezave npr. če začne srce pešati kot črpalka, to povzroči zmanjšan pretok krvi skozi ledvice, kar se lahko odrazi s slabšanjem delovanja ledvic. Po drugi strani, kadar ledvice niso več sposobne v zadostni meri uravnavati izločanja odvečnih snovi (uremični toksini) in tekočin iz telesa, te zastajajo in se kopičijo v telesu, kar seveda vpliva tudi na srce. Zadrževanje vode slej ko prej preobremeni srce in tudi to vodi v popuščanje delovanja srca. Seveda pa obstajajo še drugi mehanizmi, ki medsebojno vplivajo na delovanje srca in ledvic. Kadar je tlak v desnem preddvoru srca zvišan lahko to povzroči motnjo odtoka krvi iz ledvic in posledično slabšanje delovanja ledvic.
Ena od pogostih medsebojnih vplivov je t.i. kardiorenalni sindrom, ki ga ima 40-50% bolnikov s srčnim popuščanjem. Ta sindrom zajema vrsto različnih motenj, ki vključujejo srce in ledvice, pri katerih lahko nenadna ali dolgotrajna motnja v delovanju enega organa povzroči akutno ali kronično disfunkcijo drugega organa. Dejstvo je tudi, da je kar nekaj bolezni, ki dodatno povečajo ogroženost za nastanek tega sindroma. Med najpomembnejše spadajo povišan krvni talk, sladkorna bolezen, že prisotna prizadetost enega ali drugega organa, starost itd..
Morda ni odveč, da tudi ob tej priliki opozorim na pomen obvladovanja dejavnikov tveganja. Populacijske raziskave so pokazale, da imajo ljudje s kronično ledvično boleznijo zelo pogosto tudi klasične dejavnike tveganja za srčno-žilno bolezen kot so kajenje, sladkorna bolezen, hipertenzija visok holesterol sedeč način življenja ipd. Zato je tudi pri njih, poleg rednega jemanja predpisane terapije, ključno obvladovanje teh dejavnikov tveganja tudi z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje zlasti nekadilstvo, redno telesno dejavnost vsaj 30-60 minut dnevno in seveda upoštevanje principov zdrave mediteranske prehrane in tudi načina življenja
Doc. dr. Andrej Škoberne, dr. med., Slovensko nefrološko društvo, Klinični oddelek za nefrologijo, UKC Ljubljana in Milan Osterc, Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije:
»STARA NAVADA JE ŽELEZNA SRAJCA, KI JO LAHKO TUDI SLEČEMO«
Ledvične bolezni so večinoma posledica nezdravega življenjskega sloga, kar pomeni, da jih z zdravim življenjskim slogom lahko večinoma preprečimo ali izboljšujemo. Pri spremembah življenjskega sloga pa se bržkone soočimo z mitom, da življenjskih navad skorajda ni mogoče spreminjati. V nadaljevanju vam želimo prikazati, zakaj življenjske navade tako močno vplivajo na ledvice in s katerim »čudežnim« orodjem lahko spremenimo še tako trdovratno navado.
Človeško telo je zelo kompleksen biološki stroj, na katerega vplivajo različni dejavniki. Še predobro nam je poznano delovanje virusov in bakterij, ki je mnogokrat zelo nadležno, včasih pa tudi življenjsko nevarno. Vendar sodobnega človeka bremenijo predvsem kronične bolezni srca, ožilja in ledvic, ki niso posledica delovanja mikroorganizmov, temveč bolezni kot so sladkorna bolezen, debelost in arterijska hipertenzija. Omenjena obolenja so v največji meri posledica nezdravega življenjskega sloga.
Način, kako uporabljamo svoje telo, kar lahko imenujemo tudi življenjski slog, ima velik vpliv na delovanje telesa. Življenjski slog lahko razdelimo na prehrano, ki jo zaužijemo, fizično aktivnost in mentalno oz. duševno aktivnost.
Sodobna prehrana se hitro odmika od načina prehranjevanja naših prednic in prednikov. Značilnosti današnje prehrane so uživanje velike količine živalskih beljakovin (npr. meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki, jajca), soli in sladkorja. Večji vnos beljakovin pomeni tudi večjo obremenitev za ledvice, kar škodljivo vpliva predvsem na že okvarjene ledvice. Večina industrijsko predelane hrane vsebuje veliko soli, sladkorja ali obojega, predvsem zato, da bi nam bila všeč in da bi jo čim več pojedli. Velik vnos soli je eden od najpomembnejših dejavnikov za povišan krvni tlak, ki privede do poškodbe ledvic. Z zmanjšanjem vnosa soli na pod 5-6 gramov dnevno lahko znižamo krvni tlak. Velik vnos sladkorja je eden glavnih vzrokov za nastanek debelosti in sladkorne bolezni, ki obe škodljivo vplivata na ledvice.
Dovoljšna telesna aktivnost, vsaj 150 minut zmerne aktivnosti tedensko, ima pomembno vlogo pri vzdrževanju primerne telesne mase in pravilnem metabolizmu krvnega sladkorja, zato lahko telesno aktivnost štejemo kot najmočnejše orožje v boju proti sodobnim boleznim, tudi boleznim ledvic.
Tudi naše duševno življenje močno vpliva na stanje in delovanje telesa. Kronični stres, slab odziv na stresne dogodke, težave s spanjem in depresija so vsi dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek sladkorne bolezni in s tem vplivajo na stanje ledvic. Kajenje negativno vpliva tako na srčno-žilni sistem kot tudi na ledvice.
Stara navada je železna srajca, pravi slovenski pregovor. Že dolgo časa torej vemo, da starih navad ni mogoče povsem zlahka spreminjati, kar pa še ne pomeni, da je to nemogoče. Mnogokrat iščemo čudežne rešitve, ki bi nam omogočile, da bi brez večjih težav shujšali, pričeli telovaditi ali nehali kaditi. V resnici pa obstaja zgolj ena »čudežna« pot, ki odločilno pomaga pri spreminjanju življenjskega sloga, in to je vztrajnost. Preden karkoli spremenimo, si moramo najprej spremembe želeti in verjeti, da lahko živimo tudi drugače. Ko se spremembe lotimo, pa moramo pričakovati, da nam v prvo verjetno ne bo uspelo. Edini način, da nam uspe nekaj težkega, karkoli težkega pravzaprav, je, da poizkušamo in poizkušamo, kljub neuspelim poizkusom. Krasen primer tega je prenehanje kajenja. Podatki kažejo, da je to uspešno v približno 8 % poizkusov, kar se sliši grozno in malodane brezupno. Ampak ob ponovnih in ponovnih poizkusih je število ljudi, ki jim je dejansko uspelo, vedno večje. Nedavni podatki kažejo, da je več kot 60 % kadilcev sčasoma uspešno prenehalo kaditi. To pa se že sliši precej drugače, kajneda. Očitno je tudi železno srajce mogoče sleči, vendar verjetno ne v prvem poizkusu.
Letošnji Svetovni dan ledvic obeležujemo 14. marca 2024. Na ta dan bodo društva ledvičnih bolnikov in zdravnikov izvajala izobraževalne akcije po vsej Sloveniji na katerih boste lahko izvedeli še več informacij v zvezi z ledvičnimi boleznimi. Vabimo vas tudi, da nas poiščete na naših spletnih straneh – www.svetovnidanledvic.org in www.zadobroledvic.si – kjer boste našli ogromno zanimivih vsebin. Če imate kakršnakoli dodatna vprašanja, nas prosim kontaktirajte.
Preberite tudi knjižico Kaj je kronična ledvična bolezen (KLB) in kaj lahko glede nje storite.
Več informacij:
– prim. Matija Cevc, dr. med.: [email protected], 041/774 133
– doc. dr. Andrej Škoberne: [email protected]
– Milan Osterc: [email protected], 031/538 586
Dodatne informacije na spletnih straneh:
https://www.svetovnidanledvic.org/
www.zadobroledvic.si
https://klb.si/
http://www.nephro-slovenia.si/
Spremljajoče dejavnosti Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
VABILO V POSVETOVALNICO ZA SRCE, Dalmatinova ulica 10, Ljubljana:
od 14.3. do 15.4. 2024 bo potekalo ozaveščanje o tem kako so povezane bolezni srca in ledvic. Lahko boste opravili meritve krvnega tlaka, srčnega utripa, saturacije, snemanje EKG. Na razpolago bodo testni lističi za kontrolo urina doma (zlasti, če so v njem prisotne beljakovine). Prejeli boste brošurico o kronični ledvični bolezni.
NAROČANJE: e-pošta: [email protected] ali preko telefona: 01 234 75 55 (ponedeljek in petek med 8.30 in 9.00, sreda med 14.00 in 14.30).