S tobačno pandemijo se mnoge države in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) borijo, že odkar je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja postalo znano, da je tobak škodljiv za človekovo zdravje. V tem času je bilo vzpostavljenih in preverjenih več pristopov učinkovite preventive in zmanjšanja škode tobaka. Med njimi prednjačijo tako imenovani »Best buys«, priporočila s strani SZO, ki so (tudi stroškovno) najbolj učinkovita pri zmanjšanju negativnih posledic tobaka.
Ta priporočila so:
Skupina 1 – Stroškovno zelo učinkoviti pristopi
- dvig trošarin in cen tobačnih izdelkov;
- celostne prepovedi sponzorstva, oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov s strani tobačne industrije;
- odprava pasivne izpostavljenosti tobačnemu dimu v vseh zaprtih prostorih, na javnih površinah in v javnem prometu;
- vključitev učinkovitih masovnih medijskih kampanj, ki izobražujejo javnost o škodljivosti uporabe tobaka in tobačnega dima.
Skupina 2 – Stroškovno učinkoviti pristopi
- nudenje dostopnih (celotni populaciji) in cenovno ugodnih (ali brezplačnih) programov za podporo pri prenehanju kajenja (ki vključujejo nasvete v živo in nacionalne telefonske linije).
Skupina 3 – Pristopi z dokazanim učinkom, a brez analize stroškovne učinkovitosti
- vpeljava ukrepov za zmanjšanje črnega trga tobačnih izdelkov;
- prepoved mednarodnih (»Cross-border«) modernih oblik oglaševanja, vključno s spletnim oglaševanjem;
- nudenje programov za prenehanje kajenja preko mobilnih telefonov.
Ta priporočila so v takšni ali drugačni obliki prepoznana kot najboljše preventivne prakse mednarodno in pri nas. Pri tem pa je pomembno dodati, da sprejemanje teh ukrepov ni vedno enostavno in da je na svetu malo primerov popolne implementacije teh priporočil. Trenutno se s priporočili SZO (priporočila politik MPOWER – Monitoring, Smoke Free Policies, Cessation, Warnings, Advertising bans, Taxation) najbolj skladajo Avstralija, Brazilija, Irska, Nova Zelandija, Turčija in Združeno kraljestvo.
Tudi Slovenija se po uvedbi zadnje spremembe zakonodaje uvršča v vrh držav z napredno politiko na področju preventive tobaka. Še več – v Sloveniji nova zakonodaja pokriva tudi nove tobačne izdelke, zato lahko v prihodnjih letih pričakujemo dodaten upad uporabe le-teh.
Piše: Andrej M. Vujkovac, Inštitu za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR)
Uporabljeni viri:
Centers for Disease Control and Prevention, National Center for Chronic Disease Prevention and Health Promotion, Office on Smoking and Health. (2014). Best Practices for Comprehensive Tobacco Control Programs—2014. Centers for Disease Control and Prevention. https://www.cdc.gov/tobacco/stateandcommunity/best_practices/pdfs/2014/comprehensive.pdf
World Health Organization. (2017). ‘Best buys’ and other recommended interventions for the prevention and control of noncommunicable diseases.
World Health Organization. (2019). WHO Report on the Global Tobacco Epidemic.
World Health Organization: WHO. (2019, June 24). Tobacco. World Health Organization. https://www.who.int/health-topics/tobacco
