Sporočilo za javnost »Ožji pas, boljše zdravje«

»Zdrava mladost je mladost tudi s potolčenimi koleni!«

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je pripravilo spletni posvet na temo prekomerne telesne teže in debelosti.

Preliminarni podatki kažejo, da imamo v Sloveniji 38,2 % odraslih v starosti od 25-64 let prekomerno hranjenih (ITM=25-30 kg/m2), 18,3 % pa se jih že sooča z debelostjo (ITM nad 30 kg/m2). Problem se še posebej odraža pri moških (48,3 % prekomerna telesna masa in 20,7 % debelost), osebah z nižjo stopnjo izobrazbe ter pri prebivalcih Jugovzhodne Slovenije, Posavja, Zasavja, Pomurja, Podravja in Koroške.

V času epidemije Covid-19 je v letu 2020 prišlo do velikega porasta otroške debelosti – v jeseni pri fantih za 31,5 %, pri dekletih pa za 24,4% ter dodatno še preddebelosti, ki je je bilo pri fantih 11 % več in pri dekletih 14,8 % več.

Kako pride do debelosti predvsem pri starejših, ko se spremenijo gibalne navade, hormonsko stanje, enake pa povečini ostanejo prehranjevalne navade, kaj pomeni debelost za zdravje srca in ožilja in kako ukrepati.

Prim. Matija Cevc, dr. med., KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:

“Vse do sodobnega časa je bilo življenje tako, da so bili naši predniki pogosteje lačen kot siti in so se temu tudi genetsko prilagodil tako, da so maksimalno izkoristil vsako hrano, ki so jo lahko zaužil. Ker so bile v preteklosti možnosti shranjevanja živil za obdobja brez hrane zelo omejene, je višek shranjeval kot »maščobno zalogo«, ki jo je lahko porabil v času lakote. V drugi polovici 20 stoletja pa so se prehranske razmere človeštva drastično spremenile. Iz obdobij pomanjkanja smo večinoma prešli v obdobje preobilja, čemur se naša telesa niso prilagodila. Tako je bila leta 2016 prekomerna prehranjenost in debelost globalno že peti najpomembnejši dejavnik tveganja za umrljivost (povezan z več kot 4,5 milijona smrti [2·9 milijona do 6·4 milijona]) in poslabšanje kvalitete življenja (več kot 135 milijona nezmožnosti prilagojenih leta življenja (DALY) [88·6 milijona do 187,4 milijona]). Prekomerna prehranjenost je bila (in je še vedno) med najhitreje rastočimi dejavniki tveganja! Globalno je bilo med odraslo populacijo leta 2010  35,7% prekomerno prehranjenih in debelih, leta 2016 pa je ta delež narasel že na 38,9 %! Številni podatki kažejo, da temu v največji meri botruje prekomerno uživanje hrane, ki je energetsko bistveno prebogata za naš pretežno sedeč način življenja. Čeprav je na svetu še vedno izredno veliko lakote pa se prekomerna telesna teža in debelost v svetu (tudi v Afriki in Aziji) skokovito povečuje. Danes že več ljudi umre zaradi »prenažrtosti« kot zaradi lakote. Povedno je, da se prekomerna telesna teža širi najhitreje med populacijo s slabšim socialno-ekonomskim položajem. Nenazadnje se to vidi tudi v Sloveniji, saj je umrljivost v vzhodnem delu države, kjer je socialno-ekonomski status prebivalstva slabši, bistveno večja kot v osrednji Sloveniji. Verjeten razlog za to je, da je načeloma zdrava hrana dražja od t.i. hitre prehrane, po drugi strani pa je tudi osveščenost o zdravem življenjske slogu med socialno šibkejšo populacijo slabša. Znano je tudi, da na porast telesne teže vplivajo spremembe v presnovni, ki so posledica staranja. Starostniki potrebujejo bistveno manjši dnevni kalorični vnos kot so ga v mladosti. Deloma je to posledica tega, da starostniki praviloma živijo bolj umirjeno življenje z manj telesne aktivnosti, po drugi strani pa na to vplivajo tudi »hormonske spremembe« kot sta menopavza in andropavza. Na povečanje telesne teže pa vplivajo tudi psihološki dejavniki. Dokazano je, da depresija pogosto vodi v prenajedanje in zmanjšano telesno dejavnost, pomanjkanje spanja, ki pogosto spremlja depresijo, nemalokrat pa jo tudi sproža, pa prav tako vodi v povečano telesno težo in debelost.”

Covid-19 in debelost pri otrocih

doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., Pediatrična klinika, UKC Ljubljana:

“S pandemijo Covid-19 povezani javnozdravstveni ukrepi so povečali tveganje za debelost in z njo povezane zaplete. Med glavne vzroke prištevamo zmanjšano telesno aktivnost, ves časa preživetega neaktivno (povečan čas preživet za ekrani), uživanje večjih količin energetsko bogate hrane, negativen kronični stres in moteno higieno spanja. Navedeno ne vpliva le na zdravje otrok tekom pandemije, temveč bi lahko tudi dolgoročno vplivalo na njihovo zdravje. S tega vidika bi bilo pomembno takoj sprejeti javnozdravstvene ukrepe za zmanjšanje tega tveganja, seveda upoštevajoč ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti zaradi Covid-19 med posamezniki s povečanim tveganjem za hujši potek te bolezni.

Navkljub temu, da Covid-19 pri otrocih poteka v blažji obliki, kot pri starejši populaciji, pa so tudi pri njih možni pomembni zapleti zaradi katerih je potrebna ne le hospitalizacija, temveč tudi intenzivno zdravljenje. Najpogostejše pridruženo stanje, ki je povezano s težjim potekom Covid-19 pri otrocih so prirojene ali pridobljene imunske pomanjkljivosti. Debelost predstavlja pomemben dejavnik tveganja za potek in zaplete Covid-19. Debelost je povezana s stanjem kroničnega vnetja in z zmanjšanim imunskim odzivom za okužbo z virusom SARS-CoV-19, kar bi oboje lahko vplivalo ne le na povečano verjetnost za okužbo in težji potek Covid-19, temveč bi lahko bilo pomembno vplivalo tudi na podaljšano kužnost, ter slabši odziv na cepljenje proti SARS-CoV-19.”

Pomembnost gibanja za razvoj otroka in mladostnika

Izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport:

“Otroci in mladostniki za svoj telesni, gibalni, kognitivni in socialni razvoj nujno potrebujejo zadostno količino gibanja, ki je tudi dovolj intenzivna. Zaradi epidemije Covid-19 in posledičnega zaprtja šol za vse otroke ter športnih društev, v katerih je sicer redno vadilo več kot 40 odstotkov slovenskih otrok, je pri mnogih otrocih in mladostnikih začel prevladovati »sedeč« vzorec vedenja. Zaradi tega smo danes priča največjemu upadu gibalne učinkovitosti in največjemu porastu prekomerne prehranjenosti v zgodovini. To s seboj prinaša realno tveganje, da korona generacija otrok in mladostnikov ne bo izkoristila svojih razvojnih potencialov niti v gibalnem niti v kognitivnem razvoju, da bo izpostavljena večjim zdravstvenim tveganjem in da bo zaradi socialne izoliranosti tudi njihov socialni razvoj ogrožen. Življenjski slogi otrok so se že pred epidemijo korone spreminjali v smeri vse  večjega sedečega načina preživljanja časa doma, vendar pa sta šolska športna vzgoja in športna vadba v društvih pri večini otrok v Sloveniji uspela nadomeščati izgubljeno igro otrok na prostem in splošno izgubljanje zunanjega okolja. To je otrokom omogočilo, da so kljub sedečemu načinu življenja, imeli ustrezne pogoje za socialni, duševni in kognitivni razvoj, kar se je odražalo tudi na izjemnih mednarodnih dosežkih naših otrok tako na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti ter znanosti kot tudi na področju športa. A ukrepi za preprečevanje širjenja virusa COVID-19 so z zaprtjem šol in športnih društev, postavili vsakdanje gibalne rutine otrok in mladostnikov na glavo. Učenje na daljavo je podaljšalo čas, ki ga otroci in mladostniki vsak dan presedijo pred ekrani, intenzivnost telesne dejavnosti, kakršni so otroci in mladostniki podvrženi doma, brez družbe vrstnikov in vodstva strokovnjakov, je na izjemno nizki ravni, ki ne omogoča ustreznega gibalnega razvoja, s tem pa tudi ne ustreznega razvoja na drugih področjih. Zaradi tega so otroci in mladostniki korona generacije v bistveno slabšem razvojnem položaju kot generacije pred njimi. Po končanem obdobju korone bo zaradi tega potrebno vložiti veliko truda na področju vzgoje in izobraževanja, športa in javnega zdravja, če bomo želeli odpraviti škodo, ki nastaja z vsakim dnem, ko otroci in mladostniki ne morejo živeti v običajnem ritmu in običajnem okolju. Potrebno bo ponovno premisliti osnovne paradigme izobraževanja, pa tudi osnovne paradigme otroškega in mladinskega društvenega športa v smeri vključevanja vseh, ne le nadarjenih otrok. Potrebno pa bo ponovno premisliti tudi splošno rabo elektronskih tehnologij v domačem okolju in staršem ponuditi podporo pri vzgoji otrok in mladostnikov v tehnološko bogatem okolju.”

Aktualni podatki o debelosti in vzorcih prehranjevanja pri odraslih v Sloveniji

Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., Nacionalni inštitut za javno zdravje:

“Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ima v razvitem svetu 40 % populacije prekomerno telesno maso, več kot 20 % pa je debelih. Problem debelosti predstavlja tudi velik javnozdravstveni izziv v Sloveniji. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo v letu 2020 že šestič izvedli nacionalno raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog, ki predstavlja celovit vpogled v življenjski slog odraslih v starosti od 25 do 74 let. Preliminarni podatki kažejo, da imamo v Sloveniji 38,2 % odraslih v starosti od 25-64 let prekomerno hranjenih (ITM=25-30 kg/m2), 18,3 % pa se jih že sooča z debelostjo (ITM nad 30 kg/m2). Problem se še posebej odraža pri moških (48,3 % prekomerna telesna masa in 20,7 % debelost), osebah z nižjo stopnjo izobrazbe ter pri prebivalcih Jugovzhodne Slovenije, Posavja, Zasavja, Pomurja in Podravja. Trendi kažejo, da se je v debelost pri odraslih moških od leta 2001 do danes dvignila za 4,5 %, pri ženskah pa za 1,8 %. Porast debelosti je možno preventivno preprečevati z zdravim življenjskim slogom. V zdravstvenih domovih po celotni Sloveniji poteka program obravnave debelosti, ki je namenjen vsem, ki se soočajo s to problematiko v starosti 19+. Presejanje poteka na nivoju ambulante družinske medicine, kjer se izvede napotitev osebe v center za krepitev zdravja oziroma zdravstveno-vzgojni center zdravstvenega doma. Pomemben vidik, ki vpliva na nastanek prekomerne telesne mase in debelosti so tudi prehranski vzorci, ki so pri odraslih večino neustrezni. Raziskava EU Menu, ki je bila izvedena v letih 2017/2018 kaže, da imajo odrasli pogosto neustrezen ritem prehranjevanja in pogosto preskakujejo oziroma izpuščajo dnevne obroke. Pri tem so še posebej problematični moški in aktivna populacija. Od priporočenih živil v zdravi prehrani pri odraslih v Sloveniji izstopa nizek vnos zelenjave, prehranske vlaknine, mleka in mlečnih izdelkov ter visok vnos soli in mesa. Ljudje se čedalje pogosteje prepuščamo zavajajočim sporočilom o izbiri prehranskih vzorcev, nasedamo nestrokovnim priporočilom ter čedalje pogosteje posegamo po bližnjicah v prehranjevanju. Opažamo namreč, da je v porastu tudi raba prehranskih dopolnil, kar se še posebej odraža pri ženskah, tistih z nadpovprečnim materialnim standardom, z višjo izobrazbo ter pri ljudeh iz zahodnega dela Slovenije.”

Več o omenjenih raziskavah si lahko preberete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje www.nijz.si, preventivni program Skupaj za zdravje, ki poteka v zdravstvenih domovih, pa si lahko ogledate na portalu www.skupajzazdravje.si/

Integrirana obravnava srčno-žilnih bolnikov pri preprečevanju prekomerne telesne teže

Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega kluba Ljubljana:

“Prekomerna telesna teža sodi med pomembne dejavnike tveganja, ki povzročajo razvoj srčno-žilnih bolezni. V procesu vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov prekomerno telesno težo obravnavamo v okviru integriranega programa opolnomočenja (IPO). Pri preprečevanju prekomerne telesne teže, poleg rehabilitacijske vadbe, nudimo tudi zdravstveno opolnomočenje in psihosocialno podporo.

Izhodišče za razvoj IPO je bila raziskava o dejavnikih tveganja, ki smo jo opravili leta 2019 med člani Koronarnega kluba Ljubljana. Vrednosti smo primerjali z mednarodno presečno raziskavo EUROASPIRE V, ki je zajela koronarne bolnike in je potekala tudi v Sloveniji. Iz rezultatov je bilo razvidno, da imajo člani KKL zelo dobro uravnane dejavnike tveganja, manj pa smo lahko zadovoljni s telesno težo. Zbrali smo podatke o 288 bolnikih, starih od 32 do 91 let, z mediano starostjo 72 let, 35 % je bilo moških. Manj kot 2 % je kadilcev, telesna zmogljivost je povprečna in nadpovprečna pri 73 %, 77 %  jih je imelo krvni tlak nižji od ciljne vrednosti 140/90 mm Hg, normalno raven sladkorja pa je imelo 84 % naših bolnikov. Mediana vrednost indeksa telesne mase (ITM) je bila 27,9 kg/m2. Normalno hranjenih je bilo 23 %, čezmerno hranjenih 49 % in debelih 28 % bolnikov. V raziskavi EUROASPIRE V je bilo čezmerno hranjenih 44 %, debelih pa kar 38 % preiskovancev.

Rezultati so nas spodbudili, da smo izpopolnili model IPO, ki vključuje specializirane metode telesne vadbe: trikotni A-D model, program G-I-O in vadbo za bolnike z omejitvami v lokomotornem sistemu.

Trikotni model A-D temelji na integraciji elementov za krepitev telesne moči z uporabo prostih uteži mase do 1 kg ali z lastno telesno težo, elementov za gibljivost hrbtenice in sklepov ter elementov G-I-O. V zaključni del trikotnega modela A-D smo uvedli elemente ravnotežja in koordinacije. Prednost modela, ki smo ga razvili je, da s to metodo zmanjšujemo negativne stranske učinke telesne vadbe – bolečine v sklepih, motnje srčnega ritma, vrtoglavico, izčrpanost.  G-I-O je integrirana metoda, ki povezuje dihanje, senzo-motorične funkcije in višje možganske procese. Z izbranimi gibalnimi enotami vzpostavljamo živčno-mišične povezave, ki vplivajo na spremembe vzorcev, kar se kaže v ugodnih odzivih psihofizioloških dejavnikov. Motorične enote G-I-O se povezujejo v kompleksnejše sklope in temeljijo na sinhronizaciji gibanja z dihanjem. Z integriranim programom opolnomočenja vplivamo na obvladovanje prekomerne telesne teže pri srčno-žilnih bolnikih.”


ZAKLJUČKI SPLETNEGA POSVETA

  1. Izredno pomembno je, da Vlada RS čim prej sprosti ukrepe v smeri čimprejšnjega začetka izvajanja preventivne dejavnosti v omejenih oblikah na primarni zdravstveni ravni za odrasle. Na ta način bi pomembno prispevali k zmanjševanju poglabljanja bremena kroničnih nenalezljivih bolezni.
  2. Debelost je v porastu med odraslo populacijo in med otroci ter mladostniki. To se je še povečalo zaradi ukrepov, ki jih imamo za obvladovanje širjenja epidemije v Sloveniji. V tem času je prišlo do večjega porasta debelosti pri otrocih in zmanjšanja gibalne učinkovitosti. Na posvetu smo sprejeli pobudo, da je pri oblikovanju ukrepov za zajezitev epidemije Covid-19 razmišljati o kolateralni škodi in jo preprečiti.
  3. Po končanem obdobju ukrepov za zajezitev širjenja epidemije Covid-19 bo potrebno vložiti precej truda na področju vzgoje in izobraževanja, športa in javnega zdravja, če bomo želeli odpraviti škodo, ki nastaja z vsakim dnem, ko otroci in mladostniki ne morejo živeti v običajnem ritmu in običajnem okolju. Potrebno je ponovno premisliti osnovne paradigme izobraževanja, pa tudi osnovne paradigme otroškega in mladinskega društvenega športa v smeri vključevanja vseh, ne le nadarjenih otrok.

Pobude:

  • spodbujati aktivno mobilnost med otroki in mladino
  • omejiti sedeči čas otrok, vključno z domačimi nalogami
  • subvencionirati rekreativno vadbo otrok v športnih društvih
  • povečati število ur in kvaliteto športnih vsebin v šoli
  • skupno poučevanje športnega pedagoga in razrednega učitelja naj postane standard
  • spodbujati učenje z gibanjem pri vseh predmetih
  • izdelati strategijo zdravega razvoja otrok in jo bolj odločno uresničevati tudi v kurikulumu

4. Potrebno je tudi ponovno premisliti splošno rabo digitalnih tehnologij v domačem okolju in staršem ponuditi podporo pri pravilni vzgoji otrok in mladostnikov v danes tehnološko bogatem okolju.

5. Debelost je v porastu. Programe redne telesne vadbe, ki so se v praksi izkazali za uspešne, je potrebno spodbujati povsod po Sloveniji, tudi za zdravo populacijo, kar je izziv za NIJZ in NVO s področja zdravja, da bodo v svojem okolju širile te aktivnosti. Prakso na primer Koronarnega kluba Ljubljana, bi bilo dobro prenesti širše na nacionalno raven in sicer s pomočjo Zveze koronarnih klubov in društev s področja zdravja, ter vključiti tudi ostale centre, ki se ukvarjajo z opolnomočenjem bolnikov (Koronarni klubi so specifično usmerjeni k srčno-žilnim bolnikom in jim nudijo različne metode strokovno vodene telesne vadbe). Tudi programi v zdravstvenih domovih so sicer zelo dobro organizirani, a so omejeni pri možnosti zajemanja večjega števila ljudi.

6. Otrokom in mladostnikom, ki jim v času zaprtih šolskih vrat zaradi epidemije Covid-19 niso na voljo niti športna vzgoja, niti druge šolske in obšolske športne dejavnosti, niti vadba v društvih, skušajo starši nadomestiti, kar šola sedaj ne more nuditi. Zaradi tega je potrebno takoj, ko bodo razmere s Covid-19 dopuščale, začeti sistematično, dodatno spodbujati tako šolske kot tudi obšolske športne dejavnosti, predvsem za družine z nižjim socialno – ekonomskim statusom.

Starše je potrebno ozaveščati in jih opolnomočiti, da bodo okrepili svojo in otrokovo (družinsko) telesno dejavnost ter varovanje lastnega zdravja in zdravja vseh družinskih članov.

Ob tem pa smo na posvetu poudarili, da pogosto obstaja preveč zaščitniška presoja staršev o otrokovem rekreativnem udejstvovanju in preživljanju prostega časa na telesno dejaven način: »Zdrava mladost je mladost tudi s potolčenimi koleni!«.


Dostop do prezentacij s spletnega srečanja:
prim. Matija Cevc, dr. med., KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, gradivo
doc. dr. Primož Kotnik, dr. med., Pediatrična klinika, UKC Ljubljana, gradivo
izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport, gradivo
Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., Nacionalni inštitut za javno zdravje, gradivo
Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega kluba Ljubljana, gradivo