Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije že štiriindvajseto leto zapored sodeluje v mednarodni kampanji Svetovni dan srca, ki jo vodi Svetovna zveza za srce (World Heart Federation). Po Sloveniji bo društvo s svojimi podružnicami pripravilo številne zdravstveno preventivne dejavnosti, ki se jim lahko pridruži vsak, ki to želi.
Svetovni dan srca je vsako leto 29. septembra.
Bolezni srca in žilja so najpogostejši vzrok smrti na svetu. Letno zaradi teh bolezni, ki vključujejo tudi srčni infarkt, možgansko kap in srčno popuščanje, prezgodaj umre 20,7 milijona ljudi po vsem svetu.To številko želimo zmanjšati. Upanje v uspeh obstaja, saj je mogoče preprečiti kar 80 % prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni. Svetovni dan srca je opomnik nam vsem, da bolje poskrbimo za svoje srce. Z majhnimi spremembami v našem življenjskem slogu lahko premagamo srčno-žilno bolezen ali jo prestavimo v čim kasnejše življenjsko obdobje. Vprašajmo se: kako se prehranjujemo, koliko telovadimo in se gibljemo, kako in koliko spimo, ali obvladujemo stres, skrbimo za to, da nimamo previsokega krvnega tlaka, holesterola, sladkorja v krvi.
Spoznajmo svoje srce
Letošnja kampanja se osredotoča na pomemben korak: najprej spoznamo svoje srce. Vsak lahko ukrepa in ima nadzor nad svojim dobrim počutjem. Poučimo se o delovanju srca, kako skrbimo za njegovo zdravje in kaj s tem pridobimo. S tem znanjem lahko bolje poskrbimo in varujemo srce pred boleznimi. Te bolezni zmanjšajo njegovo črpalno zmogljivost in sposobnost prilagajanja glede na potrebe organizma. V današnjem svetu sta najpogostejši bolezen srčnih žil (koronarna bolezen) in zvišan krvni tlak. Posledice na srcu se kažejo tako, da se srce ne krči več optimalno, se ne polni optimalno ali pa gre za kombinacijo obojega.
Letošnje geslo svetovnega dneva srca je: S SPOZNAJ SVOJE .
Pozanimajmo se tudi, kaj lahko sami naredimo, da bo srce čim dlje opravljalo svojo nalogo Človeško srceje najbolj popolna znana črpalka, ki zagotavlja pogoje za nemoteno delovanje našega telesa. Neodvisno od naše volje se v mirovanju vsako minuto skrči od 50 do 90-krat, ustvarja krvni tlak in tako vsako minuto prečrpa 5 litrov krvi, v eni uri 300 litrov, v času enega človeškega življenja pa toliko krvi, kolikor je vode v manjšem jezeru.
Srce skrbi za naše zdravje in življenje, mi pa mu moramo pri tem pomagati z zdravim načinom življenja in izogibanjem škodljivim razvadam.
Vzrokov za bolezni srca in žilja je veliko, mnoge lahko odpravimo sami
Dejavniki tveganja za nastanek bolezni srca in žilja so neustrezen način prehranjevanja, nezadostna telesna dejavnost, kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, onesnažen zrak. Ti so vsi zelo pogosti in prizadenejo največ ljudi vseh starostnih skupin. Poleg načina življenja je pomembno preverjanje lastnega zdravstvenega stanja, ki tako dovolj zgodaj pokaže tveganje za nastanek srčno žilne bolezni (krvni tlak z ugotavljanjem atrijske fibrilacije, holesterol, trigliceridi in sladkor v krvi, ITM, stanje arterij in ven, idr.). Tudi tisti, ki že imajo srčno-žilno bolezen lahko na ta način in z zdravim načinom življenja, občutno izboljšajo kakovost svojega življenja.
8 nasvetov za zdravo srce in dolgo življenje
- Skrbimo za zdrav način prehranjevanja
Srcu najbolj prijazna je sredozemska prehrana. Zanjo je značilno veliko sezonske, rastlinske hrane, različnega sadja, živil iz polnovredne moke, oreški in semena, oljčno olje kot glavni vir maščobe, zmerno uživanje rib in morskih sadežev, jajc ter fermentiranih mlečnih izdelkov, občasno uživanje rdečega mesa (pri mesu daje prednost perutnini ali zajčjemu mesu).
Izogibajmo se sladkarijam, slanim in mastnim prigrizkom, predelanim in predpakiranim živilom. Doma si pripravimo zdrav obrok, ki ga lahko odnesemo s seboj na delo ali v šolo. Pijmo veliko navadne, čiste vode.
- Bodimo redno telesno dejavni
Prizadevajmo si za najmanj 30 minut zmerne telesne dejavnosti, vsaj petkrat na teden ali bodimo visoko intenzivno telesno dejavni vsaj 75 minut na teden (npr. 3 krat 25 min)
Povečajmo vsakodnevno telesno dejavnost – izberimo stopnice namesto dvigala ter hojo ali kolo namesto vožnje z avtomobilom ali avtobusom. Gibajmo se skupaj z družinskimi člani, s prijatelji, to nas bo spodbujalo in zabavalo. Pozor: dolgotrajno sedenje pred televizijskimi in računalniškimi zasloni ni zdravo!
- Poskrbimo, da bomo imeli zdravo telesno težo
Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da je najbolj zdrava telesna teža z indeksom telesne mase med 22,5 in 24,99. Vendar imajo ljudje v zelo dobri telesni pripravljenosti, z večjo mišično maso, pogosto zelo visok indeks telesne teže. V tem primeru nam več pove analiza telesne sestave.
Poleg indeksa telesne mase je pomemben tudi obseg trebuha. Ženske naj ne bi imele večjega od 88 cm, za moške je zgornja meja 101,5 cm. Debeli ljudje lahko zbolijo prej.
- Ne kadimo in izogibajmo se pitju alkohola
Kajenje je vzrok za številne smrtno nevarne bolezni. Noben tobačni izdelek ni varen, vključno z elektronskimi cigaretami ali vejpi. Zdravju škoduje tudi pitje alkohola.
- Poskrbimo za dovolj kakovostnega spanja
Odrasla oseba naj bi spala 7 do 9 ur na noč. Vzdržujmo enakomeren urnik spanja (vsak večer pojdimo v posteljo ob isti uri in vsako jutro vstanimo ob isti uri), čez dan bodimo čim bolj aktivni, vendar ne tik pred spanjem, čez dan se izogibajmo dremanju, izogibajmo se gledanju televizije oz. uporabi elektronskih naprav tik pred spanjem, vzpostavimo večerno rutino (npr. branje, tehnike sproščanja, dihalne vaje), poskrbimo, da je spalnica temna, tiha, prezračena, primerne temperature in brez elektronskih naprav.
Čez dan se skušajmo izogniti stresu in poskrbimo za sprostitev.
- Znižajmo previsok krvni tlak
Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na steno žile, po kateri teče. Zvišanemu krvnemu tlaku ne posvečamo dovolj pozornosti, čeprav lahko pomeni veliko tveganje, zato mu pravimo tudi tihi ubijalec. Normalni krvni tlak odraslega človeka pomeni, da je sistolični tlak od 120–129 mm Hg, diastolični krvni tlak pa od 80–84 mm Hg. Normalne vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka so zelo pomembne za učinkovito delovanje vitalnih organov, kot so srce, možgani in ledvice, ki skrbijo za naše splošno zdravje in dobro počutje.
- Znižajmo previsok sladkor v krvi
Za spremljanje urejenosti sladkorne bolezni tekom daljšega obdobja je ustrezen pokazatelj HbA1c – glikirani hemoglobin.
- Znižajmo povišane maščobe v krvi
Da izvemo, kakšna je naša ogroženost zaradi srčno-žilnih bolezni, je nujno, da si damo določiti raven krvnih maščob. Holesterol se po telesu prenaša tako, da se veže v posebne krvne delce – lipoproteine, od katerih je LDL izrazito škodljiv, saj se z njegovim posredovanjem holesterol v žilni steni odlaga, HDL pa je koristen, saj iz žilnih sten holesterol odstranjuje. Novejše ugotovitve velikih raziskav nedvoumno kažejo, da je zaželeno imeti čim nižjo raven holesterola LDL (manj kot 2,5 mmol/L, pri tistih, ki so npr. že preboleli srčni infarkt pa celo manj kot 1,8 mmol/L), po drugi strani pa si želimo, da bi bil zaščitni holesterol HDL čim višji (pri moških več kot 1,0 mmol/L, pri ženskah več kot 1,3 mmol/L).
Glede na nove smernice svetujejo še določitev vrednosti Lp(a) vsaj enkrat v življenju pri vsakem posamezniku. Povišane serumske koncentracije Lp (a) so pogoste, saj ima približno 25 % populacije povišane vrednosti, ki pospešujejo aterosklerozo.
Pomembno je!
Svoje zdravje postavite na vrh svojih vrednot. Načrtujmo svoj vsakdan – prehrano, gibanje, prosti čas, izogibajmo se stresu, kakovostno in zadosti spimo. Če si vzamemo čas zase, to pomeni, da se imamo radi in se spoštujemo. Poiščimo si možnosti za izbiro zdravju prijaznejših živil, uživajmo v pripravi zdravih in okusnih obrokov, ob sprehodih občudujmo svet okoli sebe, družimo se s prijatelji in svojci.
Vzemite čas in obiščite tudi Posvetovalnico Društva za srce, na Dalmatinovi ulici 10 v Ljubljani, kjer boste preko preventivnih meritev izvedeli za svoje pokazatelje zdravstvenega stanja, dejavnike tveganja in prejeli koristne nasvete (več informacij o posvetovalnici je v napovedniku revije za srce).
Promocija skrbi za zdravje, zdravega načina življenja bo tudi letošnje vodilo aktivnosti ob svetovnem dnevu srca. Pridružite se nam!
Osrednja prireditev ob svetovnem dnevu srca bo v četrtek, 28. 9. od 10. do 13. ure, na Prešernovem trgu. Več informacij o ostalih aktivnostih, pohodih, predavanjih o zdravem načinu življenja ter boleznih srca in žilja, preventivnih meritvah, idr. pa bodo objavljene septembra na www.zasrce.si. Vabljeni!