V oddaji S Krko naokoli na novomeškem Radiu Krka, je voditeljica Renata Mikec gostila prim. Iztoka Gradeckega, zdravnika specialista interne medicine, specialista kardiologije in vaskularne medicine. Pogovarjala sta se o srčnem popuščanju.
(simbolna fotografija)
Vabimo vas, da tokrat prisluhnete pogovoru v pisani besedi. Besedilo je zapisano po zvočnem izvoru in ni lektorirano.
Prim. Gradecki, ste dvojni specialist na področju medicine in poznamo vas kot odličnega zdravnika novomeške bolnišnice. Kako se v vašem samem nazivu vidi, da ste specialist dveh medicinskih področij?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Osnova vsega je dobro poznavanje interne medicine, t.i. notranje bolezni. In to je dobro nadgraditi še z nekim področjem. Odločil sem se za kardiologijo in vaskularno medicino. To me je pritegnilo in mi je bilo zanimivo
Kdaj ste vzljubili srce?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Že med samim študijem me je srce privlačilo kot en izjemen organ, tako kot je pravzaprav človeško telo celo. Srce kot organ je bil vedno v zgodovini človeštva pojmovan kot nek pomemben organ in so mu pripisovali različne lastnosti, tako na čustvenem, pa tudi na kakšnem drugem področju.
Srčno popuščanje je bolezen, za katero trpi več kot 26 milijonov ljudi po svetu, v Sloveniji pa, po ocenah strokovnjakov, s to boleznijo živi okoli 30 tisoč ljudi. Dr. Gradecki, kako bi nam laikom razložili za kakšno bolezen srca pravzaprav gre in zakaj do nje pride?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Če vam hočem razložiti, kaj je to srčno popuščanje najbolje, da se pogovorimo o tem, kaj srce je in kaj ga sestavlja. Srce je izjemna črpalka, ki požene, prekrvavi vse organe po celem telesu. Srce je sestavljeno iz mišice, ki se krči, da požene kri po telesu. Da ta mišica dobro deluje, mora biti narejena na pravi način.
Samo srce se ne krči kar tako, za to poskrbi specializirano tkivo, prevodno tkivo v srcu, ki skrbi za to, da se najprej skrči preddvor, napolni prekat in potem ta prekat iztisne kri bodisi v pljuča ali v aorto.
Se pravi, imamo še nek električni sistem v srcu, ki ritmično sproža električne impulze, ki privedejo do krčenja srca. Seveda pa srce ne more delati brez prehrane, zato imamo posebne žile, arterije, ki prehranjujejo srčno mišico in dele srca, ki skrbijo, da se ta kri potem odvede in pravzaprav srce prekrvavi samo sebe. Tako imamo mišico, zaklopke, koronarne arterije in električno napeljavo, da tako rečem, po srcu. In imamo 4 votline, na desni strani preddvor in prekat in na levi strani enako preddvor in prekat.
Če je prizadet katerakoli od sestavnih delov srca, lahko privede do srčnega popuščanja.
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: V zahodni civilizaciji je največkrat vzrok srčnega popuščanja koronarna bolezen. Arterije, žile, ki prehranjujejo srčno mišico, so pri tej bolezni prizadete in tako lahko pride do srčnega infarkta. To je najpogostejši vzrok, ki okvarja mišico. Mišica se zabrazgotini. Brazgotina je manjvredno tkivo, se ne krči in to, ko izgubljamo mišično maso, privede do tega, da nastane v bistvu srčno popuščanje, ki je pravzaprav skupek simptomov in znakov.
Kako lahko posameznik prepozna bolezen oziroma kakšni so prvi znaki, da gre lahko za srčno popuščanje?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Prvo kar ljudje opazijo je to, da se zadihajo že ob naporih, pri katerih se pred dvema, tremi meseci niso. Kasneje se pojavijo drugi znaki, kot so lahko otekanje nog, predvsem goleni, ali ko se uležejo, da bi zaspali, jih prične dušiti in se morajo ponovno dvigniti v sedeč položaj. Nekateri opazijo, da jim srce neredno bije ali da se pojavi bolečina za prsnico ob večjem naporu.
Ali srčno popuščanje boli?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Ta bolezen boli samo v primeru, če imamo koronarno bolezen in tako imenovano angino pektoris ali po slovensko srčni krč. Drugače se pojavlja tiho, postopoma in se tudi postopoma poslabšuje. To ni dobro, ker tako odkrijemo te bolnike že v nekem napredovalem stanju in je zdravljenje lahko manj uspešno kot bi lahko bilo.
Ali bolezen nastopi v starosti ali lahko pri posameznikih pride do nje zelo zgodaj, ko smo dejansko na vrhuncu moči?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Več naših bolnikov je starejših. Lahko ugotovimo, da se je življenjska doba v Sloveniji močno podaljšala, ženske gredo počasi proti 90-im letom, moški zaostajamo za približno sedem, osem let. Populacija starejših ljudi je zmeraj večja in seveda tudi bolnikov s srčnim popuščanjem je več.
Po drugi strani pa način življenja, stresno življenje, način prehrane, mogoče tudi razvade in to, da ni dovolj telesnega gibanja, vodijo v to, da imamo kar kar veliko število bolnikov, ki so stari 40 let. Bolezen se pojavlja tudi pri ženskah in okoli 65. leta so po spolu že skoraj izenačeni.
Lahko se pojavi tudi pri ljudeh, ki so še v polni življenjski moči.
Je srčno popuščanje dedno?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Srčno popuščanje ni dedno. Lahko pa bi rekli, da je nagnjenost h koronarni bolezni tista, ki je dedna. Ali pa pri bolnikih, ki imajo določene okvare srčnih zaklopk oziroma motenj srčnega ritma vemo, da gre lahko za prirojeno vsaj nagnjenost, če ne stanje.
Srčnega popuščanja torej ne smemo ignorirati, saj bi to pomenilo napredovanje bolezni in vse več poškodb. Ključna za to pa je zgodnja diagnoza.
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Bolezen je resna in ni ozdravljiva, se jo da pa zelo dobro ukrotiti in olajšati. Bolnikom predstavimo, kako naj spremenijo navade, katera zdravila so potrebna, kako naj jih jemljejo. Včasih v dobri meri rešimo srčno popuščanje oziroma olajšamo srčno popuščanje z določenim operativnim posegom oziroma posegom na srcu.
(foto: Splošna bolnišnica Novo Mesto)
S katerimi preiskavami odkrivajo srčno popuščanje
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Pri družinskem osebnem zdravniku sledi najprej pogovor, da bolnik pojasni svoje simptome in seveda vsak zdravnik bo potem pri telesnem pregledu ugotavljal še druge klinične znake, ki govorijo v prid srčnega popuščanja.
Sledijo laboratorijske preiskave krvi, elektrokardiogram, kjer opredelimo pač kako deluje ta električni sistem srca in seveda naslednja diagnostična metoda je ultrazvočna preiskava srca, kjer lahko zmerimo velikost srčnih votlin, ugotovimo ali delujejo zaklopke in seveda se opredelimo tudi kakšna je mišica. Sedijo še druge preiskave, od raznih obremenitvenih testiranj, magneta srca, CT preiskav in pa na koncu so še invazivne srčne preiskave, s katerimi res natančneje lahko opredelimo in tudi že pomagamo takemu bolniku.
Ko dobijo bolniki potrditev, da pa gre res za srčno popuščanje in ne za starostno omagovanje ali slabo kondicijo posameznika, je potrebna terapija. Kakšna?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Predpišemo določena zdravila, ki so se že izkazala v različnih raziskavah, da so uspešna in seveda iščemo tisto dozo pri bolniku, ki je najbolj učinkovita in seveda tudi varna za takega bolnika.
Bolniku razložimo simptome, kaj se pojavlja, zakaj se pojavljajo in se dogovorimo z njimi, da svoje stanje spremljajo in ga tudi zapisujejo. Pomembno je, da se tehtajo kajti, če nekdo pridobi 3 kg telesne teže v tednu dni, to največkrat pomeni, da se kopiči tekočina v telesu – voda. Postopoma jih naučimo in izobrazimo, da si pomagajo tudi sami.
Poleg teh terapij z zdravili, lahko pomagamo tem bolnikom še na druge načine, recimo seveda s operativnimi posegi (na zaklopkah, na koronarnih arterijah ali pa z vstavitvijo raznih srčnih spodbujevalcev, elektronskih naprav)
Kaj priporočate na področju sprememb načina življenja?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Veliko naredimo za svoje zdravje tako, da živimo zdravo. O tem veliko govorimo in se ponavljamo, ampak morda še enkrat. Razvade niso tisto, kar prinese človeku nekaj dobrega. Kajenje odsvetujemo, odsvetujemo prenajedanje, naj bo zadosti telesnega gibanja. Mislimo predvsem na to, da si ljudje organizirajo življenje tako, da si v dnevu najdejo vsaj pol ure, ki jih bodo namenili sebi in svoji telesni rekreaciji. V tiste pol ure naj hodijo tako hitro, da lahko še komaj govorijo in vsaj petkrat na teden po pol ure že zadošča, da izboljšamo svoje zdravstveno stanje oziroma preprečujemo nastanek teh srčno-žilnih bolezni.
Prav je, da vzdržujemo tudi primerno telesno težo in se tehtamo. Vemo, da ko minejo mlada leta, ko se človek nekoliko postara, je zelo težko zmanjšati telesno težo.
Kaj še srčno popuščanje povzroči pravzaprav v organizmu, poleg poškodb na srcu, ki so lahko življenjsko ogrožajoče.
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Srce kot črpalka zagotavlja prekrvavitev vseh organov in to pomeni, da vpliva na vse te organe. Ko začne srce pešati kot črpalka, to pomeni, da peša tudi prekrvavitev teh organov. Če ti organi ne dobijo dovolj hranil, če niso dobro prekrvavljeni, se njihova funkcija okrne.
Velikokrat vidimo predvsem pri bolnikih s srčnim popuščanjem, da pričnejo pešati organi kot so npr. ledvica, možgani, pljuča. Celo telo se nekoliko hitreje stara in privede potem do stanja, v katerem zelo težko živimo in se nam bliža konec življenja.
V času pandemije koronavirusne bolezni se je svet skoraj povsem ustavil, odpovedani so bili tudi redni specialistični pregledi in druge ne nujne zdravstvene storitve. Kaj pa je to pomenilo za bolnike s srčnim popuščanjem, primarij?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Za bolnike smo poskušali poskrbeti kljub tej epidemiji predvsem tako, da smo bili dosegljivi na telefonu. To je bil eden od načinov svetovanja. Seveda pri določenih bolnikih, predvsem tisti, ki so imeli nujni pregled oziroma napotnico pod zelo hitro, smo jih tudi pogledali v naši urgenci.
Seveda smo preverili, če so okuženi z virusom covid 19. Moram pa reči, da smo imeli malo teh bolnikov in za vse te bolnike smo več ali manj dobro poskrbeli tako, da nismo imeli veliko umrlih.
Kdaj mora bolnik s srčnim popuščanjem nujno k zdravniku?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Takoj, ko opazi znake. Ni potrebno čakati, da bo boljše. Bolje je, da greste k zdravniku, pa vam ta potrdi, da nimate te bolezni in so simptomi, ki jih opažate, posledica nečesa drugega.
Če pridete pravi čas, se največkrat da pomagati oslabelemu srcu na tak način, da bistveno olajšamo in spremenimo potek bolezni tako, da lahko potem v največji možni meri normalno živite.
Kdaj se kardiolog odloči, da pa je kljub vsem prizadevanjem potreben operativni poseg?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Sodelujemo v Evropskem kardiološkem združenju, ki pripravlja smernice.
Ko v naši bolnišnici opredelimo za kakšno stanje gre, se hitro lahko odločimo, kaj je potrebno pri tem bolniku narediti. Možnosti imamo različne. Od posegov na koronarnem ožilju, vstavljanje različnih elektronskih naprav, s katerimi izboljšamo delovanje srca, do operativnih posegov na odprtem srcu, ki pa jih opravljajo v Kliničnem centru Ljubljana, s katerim zelo dobro sodelujemo.
Operacije na odprtem srcu so potrebne takrat, kadar je potrebno narediti več obvodov, tako imenovanih bypass oziroma zamenjava zaklopk. Pri ortnih zaklopkah (aortna stenoza), je rešitev možna tudi z vstavitvijo zaklopke preko arterije v telesu, kar pomeni da ni potreben operativni poseg. I
Tukaj ne morem mimo dejstva, da je začetnik tega v Sloveniji naš rojak profesor Matjaž Bunc, ki je doma v Trebnjem, s katerim tudi dobro sodelujemo.
Na področju srca je medicina izjemno napredovala. Kljub vsemu pa so čakalne dobe predolge. Kaj vi menite?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Zavedamo se tega, trudimo se, da bi število bolnikov, ki jih pregledamo, povečali oziroma, da bi nudili čim večjemu številu bolnikov potrebno ustrezno oskrbo. Tudi vodstvo v naši bolnišnici se tega zaveda. V zadnjih letih smo se zelo dobro opremili, pridobili nekaj izjemnih strokovnjakov in se nadejamo, vsaj tak je načrt vodstva in mi to z vsem srcem, da tako rečem, podpiramo, da se bo v bližnji prihodnosti, morda že v letošnjem letu, prenovil oddelek, ki bo zagotovil v naši bolnišnici res primerno oskrbo teh bolnikov, da bodo imeli primeren bivanjski standard in seveda tudi standard zdravljenja.
Kako lahko preprečimo srčno popuščanje?
Prim. dr. IZTOK GRADECKI: Bolezen lahko preprečimo že z zdravim načinom življenja. Seveda moramo biti pozorni še na nekatere bolezni, ki vodijo v srčno popuščanje. Pri nekomu, ki ima visoke maščobe v krvi, pri nekomu, ki ima visok krvni pritisk, ki ima sladkorno bolezen, moramo poskrbeti, da so te bolezni čim bolje urejene.
Na voljo imamo res širok nabor zdravil, ki nam omogočajo, da dobro oskrbimo in vodimo te bolezni, ki sicer povzročajo srčno popuščanje in na ta način pravzaprav preprečujemo pojav srčnega popuščanja.