Tokratna tema zajema preventivo – kaj lahko sami storimo, da do možganske kapi ne pride. Jo sploh lahko preprečimo?
Ločimo primarno in sekundarno preventivo.
- Primarna preventiva zajema zdrave ljudi, kjer z ukrepi preprečujemo, da ne bi sploh prišlo do možganske kapi.
- Sekundarna preventiva zajema ljudi, ki so že preboleli možgansko kap oz. vse tiste ljudi, ki imajo veliko tveganje za pojav možganske.
Primarna preventiva možganske kapi
Najbolj učinkovit primarni preventivni ukrep je pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja, ki so običajno prisotni že nekaj let prej, preden bolnik zboli za možgansko kapjo.
Pomembno je, da poznamo vrednosti krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi: krvni tlak do 130/80 mmHg, sladkor do 6,1 mmol/L, holesterol pod 5 mmol/L oz. je ciljna vrednost odvisna od siceršnje srčno-žilne ogroženosti. Če začutimo nereden srčni utrip, gremo do osebnega zdravnika.
Znaki možganske kapi
Možgansko kap lahko učinkovito preprečimo s preprostimi ukrepi:
- redno merimo krvni tlak, srčni utrip, holesterol in sladkor v krvi
- ne kadimo
- vsaj pol ure dnevno smo telesno aktivni
- jemo veliko zelenjave in sadja
- vzdružujemo optimalno telesno težo in obseg pasu
- v hrani omejimo sol, maščobe, sladkor in alkohol
Sekundarna preventiva možganske kapi
Z njo preprečujemo ponovitev možganske kapi, saj se ta bolezen zelo rada ponovi. V prvem letu po bolezni, se možganska kap ponovi v 10% do 20%, v naslednjih letih v 5% do 8% primerov.
Sekundarna preventiva je pomembna tudi za vse, ki so že doživeli prehodno pretočno motnjo (TIA) ali ishemično možgansko kap.
Ukrepi sekundarne preventive možganske kapi:
- dosledno zdravljene z zdravili
- sprememba življenjskega sloga (glej ukrepe primarne preventive)
- pri bolnikih z močno zožitvijo vratnih arterij, kirurško ali znotrajžilno zdravljenje z vstavitvijo žilne opornice
Vir: Možganska kap | Lek