Združenje kardiologov Slovenije
Pogovarjali smo se z Dragico Resman, dr. med., specialistko psihiatrije iz Psihiatrične bolnišnice Begunje, ki ima dolgoletne delovne izkušnje tudi z bolniki iz slovenskih koronarnih društev.
Vaše delovanje zajema tudi delo z bolniki, ki so utrpeli srčni infarkt. Večina se jih s svojim zdravjem do takrat ni ukvarjala, bili so »zdravi«. Kako jih je ta dogodek zaznamoval?
Bolezen, kot je srčni infarkt, lahko zelo spremeni življenje bolniku in njegovim svojcem. Včasih povedo, da jih je bolezen spametovala, da znajo bolj ceniti življenje, zdravje in odnose. Včasih vsa družina spremeni življenjski slog. Več se družijo, pogovarjajo in gibljejo, bolj zdravo jedo, drug drugemu pomagajo opustiti škodljive razvade, svojci budno spremljajo jemanje zdravil in opozarjajo na zdravnikove nasvete, če bolnik kdaj kaj pozabi. Ugotavljamo pa, da spomin na neljubi dogodek sčasoma zbledi, da se navdušenje in motivacija za zdrav življenjski slog počasi zmanjšujeta. Veliko lažje je vztrajati, če so bolniki in svojci vključeni v interesna združenja, na primer v koronarni klub. Tam so deležni stalnega izobraževanja in spodbude, med seboj si izmenjujejo izkušnje, tudi telesno dejavnost je lažje redno izvajati, če poteka v skupini in jo vodijo strokovnjaki. Svojci so torej lahko bolniku v veliko pomoč. Tudi sami se lahko na napakah bližnjega veliko naučijo in sebe še pravočasno zavarujejo pred boleznijo. Včasih pa najbližji bolniku ne morejo nuditi opore in celo negativno vplivajo na njegovo zdravljenje. Morda so sami preveč prestrašeni, pretirano črnogledi, preveč zaščitniški ali pa brezbrižni ter znajo le kritizirati in obtoževati. V tem primeru bi tudi svojci potrebovali psihološko pomoč.
Eden od glavnih krivcev za srčno-žilne dogodke je holesterol. Proti zdravilom za zniževanje holesterola (statinom) so potekale močne negativne kampanje, ki so v marsikom zbudile dvom o smiselnosti njihovega jemanja. Koliko škode lahko zdravju povzročijo zavajajoče informacije?
Mislim, da kar veliko. Ljudje se utapljajo v različnih, zelo nasprotujočih si informacijah, običajno pa nimajo dostopa do znanstvenih člankov in informacij iz prve roke. Imajo premalo znanja, da bi lahko presodili, katere so res verodostojne. To gotovo povzroča zmedo. Številni iščejo informacije na spletu. Katerim informacijam bodo verjeli, je odvisno tudi od njihovih predhodnih prepričanj. Marsikdo je že vnaprej odločen in opredeljen, zato argumentov niti ne išče in jih ne želi slišati. Ljudje imamo številne predsodke, ki se jih sploh ne zavedamo. Na zdravljenje zelo vpliva tudi odnos med bolnikom in zdravnikom, brez zaupanja in sodelovanja zdravljenje ni mogoče. Pomembno je, kako zdravnik bolniku predstavi bolezen in možnosti zdravljenja. Dati mu mora dovolj informacij, pri tem pa ne sme biti preveč vsiljiv, da pri njem ne vzbudi odpora. Dobro je, če pomisli, da bolnika morda ovirajo strahovi in predsodki, zato mu mora dati možnost, da o tem spregovori. Morda potrebuje malo več časa za premislek in odločitev ter veliko spodbude, da vztraja pri jemanju zdravil. Zdravnik mora biti pogosto zelo potrpežljiv. Včasih pomaga, če za sodelovanje najprej pridobi bolnikove svojce. Za uspeh zdravljenja nista odgovorna le zdravnik in farmacevtska industrija, ampak tudi zdravstveni sistem, mediji in na koncu v veliki meri tudi bolnik sam s svojimi odločitvami.
Zanimivo je, da nekateri veliko bolj zaupajo domnevnim naravnim pripravkom kot verodostojnim znanstvenim ugotovitvam. Namesto da bi jemali preizkušena zdravila, ki jih predpiše zdravnik, raje kupujejo t. i. alternativna, za katera sploh ne vedo, od kod so, kako so narejena in kaj je v njih. Od kod tolikšno nezaupanje v znanost?
Zdaj je moderno vse, kar ima oznako bio, eko, naravno, in ljudje verjamejo, da je to tudi zdravilno. Ko smo v stiski, hrepenimo po čudežnem zdravilu, ki bi nas v hipu, brez našega truda, rešilo vseh težav. To znajo dobro izkoristiti prodajalci različnih alternativnih pripravkov. Bolj mamljive so obljube o čudežnih lastnostih, ki jih najdemo v reklamnih sporočilih, kot dolg spisek neželenih učinkov, ki je priložen takšnemu pripravku. V resnici ni vse, kar je naravno, tudi zdravilno. Mušnica, na primer, je zelo eko, bio in naravna, pa vemo, da se ji je bolje izogniti. Mediji, reklame in ljudje okrog nas imajo velik vpliv na naše mišljenje in ravnanje. Zavedejo nas lahko tudi različni spletni forumi. Največkrat se oglašajo ljudje s slabo izkušnjo in znajo biti zelo prepričljivi. Tisti, ki so zadovoljni s konvencionalnim zdravljenjem, običajno nimajo želje ali potrebe, da bi svojo izkušnjo delili na družbenih omrežjih. V naši družbi je tako, da veliko lažje širimo kritike kot pohvale. Poleg tega si slabe stvari tudi veliko bolj zapomnimo kot dobre. Zato se nas tudi negativne informacije o statinih tako zelo dotaknejo in jih težko pozabimo.
Celoten intervju lahko preberete na spletni strani www.zakajtibijesrce.si.
Intervju s strokovnjakinjo je nastal na pobudo Združenja kardiologov Slovenije. Strokovnjaki želijo čim širšo javnost ozavestiti o pomenu spremljanja in zdravljenja zvišanega holesterola. Tako je mogoče preprečiti ogromno srčno-žilnih zapletov in na leto ohraniti vsaj 700 dragocenih življenj. Združenje kardiologov Slovenije ozavešča laično javnost o tej temi tudi v projektu Za kaj ti bije srce?, ki ga podpira Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto.