Trenutno ni cepiva proti COVID 19 oziroma korona virusu. Najboljši način za preprečevanje bolezni je izogibanje izpostavljenosti možnostim okužbe. O teh ukrepih smo vsi že dobro seznanjeni. Naš način življenja se je podredil novemu toku, ki ga nismo vajeni, povzroča stres, a vemo, da je nujen, da bomo le tako ostali zdravi mi, naši najbližji in vsi ostali s katerimi prihajamo v stik.
Prvič smo soočeni s takšno karanteno, za nas, naše otroke, je to travma, ki bo za vedno ostala v našem spominu. Morda se bo kdaj ponovila, takrat bomo imeli že izkušnje, ki nam bodo pomagale, da bomo pripravljeni in hitreje našli rešitve.
A v nas to stanje nehote pušča sledi nezadovoljstva, zmedenosti, nekaterih se loteva depresija, tesnoba, strah, tudi panika. Po drugi strani pa so ljudje, ki jim krizni časi dajejo voljo in moč, pomagajo tudi drugim, polni so energije in idej.
Odzivi ljudi na stresne situacije so različni
Ljudje se različno odzovemo na stresne situacije. Ohraniti moramo uravnoteženo pot, ki nas obvaruje in obenem pomirja. Pomaga nam red, vsakodnevni načrt za naša opravila. Izgubili smo namreč običajni, vsakodnevni ritem, ki smo ga vajeni. Spopasti smo se morali z zagotovitvijo zaščitnega ravnanja, s tem kako iti v službo, kako delati od doma, otroci so doma – muči nas ali prav in vse delajo za šolo, v trgovino gremo redko, po večjih nakupih, družimo se le v krogu družine oziroma gospodinjstva, izdelujemo si domače zaščitne maske, razkužujemo roke, nekateri sami, drugi v krogu družine tekajo in hodijo po pravkar prebujajoči se, zeleneči naravi, včasih naletimo na ljudi, ki se jezijo, kadar se jim kdo preveč približa – »2 m«!, kričijo, umikajo se s poti, spet drugi se jezijo, kadar kdo zakašlja, četudi je kriv le cvetni prah – a tega se na zunaj ne ve, kašelj je kašelj.
Bodimo strpni drug do drugega, pomagajmo si. Tudi, ko karantene in strogih ukrepov ne bo več, ko bo verjetno nastopila drugačna kriza, bomo morali držati skupaj.
Večina nas prehaja skozi različna čustvena stanja. Spoznavamo se v teh novih okoliščinah, imamo priložnost za oblikovanje drugačnih, novih načrtov, za delo od doma, ki ga priredimo lastnim okoliščinam, za uvedbo redne in zadostne telesne dejavnosti, zdrave prehrane v družini, druženje v krogu družine, za katerega prej nismo našli časa. Razveseljivo je, da je vse več ljudi videti zunaj, telesno dejavnih. Predvsem otroci in mladostniki naj ne bi preživeli celega dneva sedeč pred zasloni.
Zamislimo se in lotimo tistega, kar smo pred epidemijo prelagali – čas je, da preberemo knjigo, ki zaprašena leži na naši knjižni polici, da z družinskimi člani igramo različne družabne igre, si ogledamo filme, skupaj kuhamo in načrtujemo zdrave, raznovrstne obroke, pečemo pecivo, ustvarjamo.
Vzemimo si čas za dober in dovolj dolg spanec, redno telovadimo, se gibajmo zunaj na svežem zraku, izogibajmo pa se kajenju in alkoholu. Sedaj je več časa tudi za več in daljše pogovore, tudi preko telefona, e-pošte, video klepetov, družbenih medijev, povejmo si kako se počutimo, kaj delamo, pomagajmo si z nasveti, podpirajmo se. Bodimo pozorni drug do drugega.
Komunikacija nam lahko pomaga, da se počutimo manj osamljeni in bolj varni. Ponovno se povežimo s samim seboj, s partnerjem, družino, prijatelji in svojim delom, poiščimo nove poti. Vprašajmo se kaj je za nas pomembno, kaj si želimo in v miru načrtujmo ter iščimo priložnosti. Čas je naš zaveznik, vzemimo si ga, sedaj ga imamo dovolj.
Zapisala: Nataša Jan