Napredna obravnava bolnika s srčnim popuščanjem

Načini obravnave in rehabilitacije bolnikov s srčnim popuščanjem se med evropskimi državami in regijami zelo razlikujejo. V nekaterih državah so bolniki s srčnim popuščanjem deležni 10-12 tedenskega programa rehabilitacije, drugim so na voljo on-line programi, tretji posebne obravnave niso deležni. Ima pa razširjena napredna obravnava številne prednosti.

Kako naj bi potekala obravnava bolnika s srčnim popuščanjem

Rehabilitacija bolnika s srčnim popuščanju v državah, kjer je ta bolje razvita, običajno vključuje kombinacijo prikaza vadbe, izobraževanja o bolezni in tudi psihološko podporo. Slednja je namenjena prepoznavanju čustev, njihovem izražanju in soočanju s psihičnimi izzivi. Bolniki s srčnim popuščanje se namreč pogosto srečujejo z jezo, frustracijami, anksioznostjo in depresijo.

Ob vključitvi bolnika v program rehabilitacije se lahko bolnik sreča tudi z drugimi ljudmi s srčnim popuščanjem in drugimi težavami s srcem. Druženje z ljudmi s podobno izkušnjo bolniku in njegovim svojcem nudi čustveno podporo in pomoč pri izmenjavi napotkov za reševanje težav pri življenju s srčnim popuščanjem.

Program rehabilitacije bolnika tudi podpre pri osvajanju znanja o zdravi prehrani, pri opustitvi kajenja in varnem povečanju ravni vadbe. V skupini se lahko najde tudi prostor za pogovor o osebnih težavah in skrbeh, tudi bolj intimnih, kot so na primer spolne težave.

V Sloveniji je velik del rehabilitacije odvisen od posameznika, njegovih potreb, prakse njegovega zdravnika in specialistov ter bolnikove angažiranosti. Velik del podpore v Sloveniji opravijo društva bolnikov.

Vključitev bolnika v program rehabilitacije – primer*

Gospod Z. je bil zelo v skrbeh glede svoje prihodnosti. Boril se je s svojo prekomerno telesno težo in visokim krvnim pritiskom, kljub temu, da je redno jemal zdravila. Zaradi skrbi, kaj bo z njegovim zdravjem, je ponovno začel kaditi. Po tem, ko je dobil diagnozo srčno popuščanje, je občasno tudi spil več alkohola. Na priporočilo zdravnika se je vključil v program rehabilitacije.

V programu se je poleg znanj o prehrani in gibanju učil tudi o čuječnosti, ki bi mu lahko pomagala, da bi se lažje spopadel s stresom in skrbmi.

V programu so mu ponudili tudi pomoč pri opuščanju kajenja, ki jo je sprejel. Omogočili so mu tudi, da se je posvetoval s strokovnjakom za paliativno oskrbo.

* To je izmišljen primer, ki temelji na praksah iz razvitih zdravstvenih sistemov in bi bil optimalen za pomoč bolnikom s srčnim popuščanjem.

Načrtovanje paliativne oskrbe bolnika s srčnim popuščanjem

V nekaterih državah je dobro razvita tudi paliativna oskrba. Načrtovanje tega, kako bo potekala oskrba bolnika s srčnim popuščanjem, bolniku in njegovim svojcem daje priložnost, da se pravočasno pogovorijo o tem, kako si bolnik želi, da bodo z njim ravnali, ko se bo bolezen poslabšala in ko se bo njihovo življenje iztekalo.

Srčno popuščanje je pogosto nepredvidljivo, načrtovanje nege in oskrbe pa omogoča več nadzora nad tem, kaj in kako bosta zdravljenje in nega potekala. Bolnik ima tudi možnost, da se v naprej odloči, do kdaj želi prejemati terapijo in podporo naprav, ki ga ohranjajo pri življenju.

Pogovor o načrtovanju oskrbe za čas, ko bo bolezen napredovala, marsikateremu bolniku in svojcem prinese olajšanje.

Paliativna oskrba je namenjena izboljšanju kakovosti življenja ljudi s srčnim popuščanjem in njihovih družinskih članov, ki se soočajo z izzivi, povezanimi z boleznijo, tako fizičnimi kot psihološkimi, socialnimi in duhovnimi. Ekipa, ki skrbi za paliativno oskrbo, pomaga bolniku tudi pojasniti prognozo bolezni, se z njim pogovori o njegovih temeljnih vrednotah, vključno z verskimi in duhovnimi prepričanji. Pogovorijo se o tem, katera zdravljenja je smiselno nadaljevati in katera bi bilo v določenih okoliščinah bolje opustiti.

Mnogi menijo, da bi se o teh temah morali začeti pogovarjati že zgodaj in ne takrat, ko bolezen že napreduje. Paliativna oskrba ne pomeni konca zdravljenja in lahko traja tudi več let. S svojimi specifičnimi znanji pa je usmerjena v izboljšanje simptomov, npr. uporaba kisika za pomoč pri dihanju, zdravljenje anksioznosti in depresije ali uporaba
zdravila proti bolečinam in drugi pristopi za lajšanje bolečin.

Vir: predelano po https://globalhearthub.org/wp-content/uploads/2023/04/GHH_HF-PatientGuide_EN_2023_FINAL_240423_e-copy.pdf