Piše: dr. Marko Novaković, dr. med., Center za preventivno kardiologijo, Klinični oddelek za žilne bolezni, UKC Ljubljana
Srčno-žilne bolezni predstavljajo vodilni vzrok smrti v svetu in Sloveniji. Poleg dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, na katere ne moremo vplivati, kot so npr. spol, starost in družinska obremenjenost za srčno-žilne bolezni, obstajajo tudi dejavniki tveganja, na katere lahko vplivamo in tako zmanjšamo tveganje za srčno-žilni dogodek.
Med dejavnike tveganja, na katere lahko vplivamo, sodijo zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija), motena presnova krvnih maščob (dislipidemija), zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža, kajenje, telesna nedejavnost in stres.
Motena presnova krvnih maščob je večinoma povezana s presnovo holesterola. Delci holesterola, ki so znani kot lipoproteini nizke gostote – “slabi holesterol” oz. LDL (angl. low density lipoproteins) so najbolj odgovorni za kopičenje maščobnih delcev v žilnih stenah in posledično za zožitve žilne svetline. Po drugi strani veljajo lipoproteini visoke gostote oz. HDL (angl. high density lipoproteins) za zaščitni oz. “dobri holesterol”. Kot temeljno zdravljenje povišanega LDL-holesterola uporabljamo zdravila iz skupine statinov in ezetimib, kot napredno zdravljenje pa zdravila v obliki injekcij, ki jih predpišemo, če s temeljnimi zdravili ne dosežemo želenega učinka.
Resnica: Povišanih vrednosti LDL-holesterola ne čutimo.
Iz tega razloga se postopno ožanje arterij, med katerimi so najpomembnejše srčne, vratne in arterije spodnjih okončin, pogosto dogaja brez kakršnih koli simptomov, vendar posledice lahko ogrozijo življenje. Zato je pomembno določanje holesterola v krvi in ocenjevanje tveganja za srčno-žilne dogodke za vsakega posameznika posebej (glede na ostale dejavnike tveganja in pridružene bolezni) ter ustrezno zdravljenje.
Mit: Če so vrednosti LDL-holesterola v referenčnem obsegu, pomeni, da imam dobro urejen holesterol.
Referenčni obseg, ki je naveden v laboratorijskem izvidu krvnih maščob, je namenjen posameznikom z nizkim tveganjem za srčno-žilne dogodke, ki nimajo predpisanih zdravil proti holesterolu. Kot omenjeno v prejšnjem odstavku, se ocenjuje tveganje za srčno-žilne dogodke za vsakega posameznika glede na prisotnost dejavnikov tveganja in pridruženih bolezni. Od ocene tveganja je odvisno, kolikšna je tarčna vrednost LDL-holesterola, ki jo želimo doseči, da se tveganje zmanjša. Bolniki, ki so preboleli srčni infarkt, možgansko kap ali imajo znane zožitve v arterijah spodnjih okončin, imajo največje tveganje za nastanek ponovnega srčno-žilnega dogodka. Zanje je tveganje za ponovni srčno-žilni dogodek zelo visoko in je posledično tarčna vrednost LDL-holesterola bistveno nižja od referenčnih vrednosti v laboratorijskem izvidu. Zato referenčnih laboratorijskih vrednosti LDL-holesterola pri bolnikih, ki imajo znane srčno-žilne bolezni, ne upoštevamo.
Mit: LDL-holesterol se je po uporabi zdravil ustrezno znižal, torej zdravljenja ne potrebujem več.
Uporaba zdravil za nižanje LDL-holesterola je večinoma dolgotrajna. Dejstvo, da so se vrednosti LDL-holesterola ustrezno znižale po pričetku zdravljenja, je dokaz, da so zdravila učinkovita, vendar to pomeni le, da je z zdravljenjem potrebno nadaljevati. V primeru prenehanja jemanja zdravil, se bodo vrednosti LDL-holesterola zvišale.
Mit: Holesterol bom uredil s spremembo načina življenja oz. s prehrano in telovadbo.
Zdrav način življenja je osnova za ureditev večine dejavnikov tveganja, ne le za srčno-žilne bolezni, ampak tudi rakave in metabolne. Učinki sprememb življenjskega sloga na raven LDL- holesterola so bistveno manjši od učinkov na HDL-holesterol ali trigliceride. Pa vendar, pri posameznikih z nizkim tveganjem za srčno-žilne dogodke je sprememba življenjskega sloga lahko dovoljšna za doseganje ciljnih vrednosti LDL-holesterola. Pri bolnikih, ki so že utrpeli srčno-žilni dogodek ali imajo številne dejavnike za srčno-žilne bolezni, je tveganje ocenjeno kot visoko ali zelo visoko, zaradi česar so vrednosti LDL-holesterola, ki jih želimo doseči, bistveno nižje. Pri le-teh je poleg spremembe načina življenja v veliki večini primerov potrebna uvedba zdravil za nižanje LDL-holesterola.