Kaj natančno je holesterol? Kako visoke so lahko vrednosti holesterola? Kakšne so nevarnosti zvišanih vrednosti holesterola?
Kaj pravzaprav je holesterol?
Holesterol je ena od maščob v krvi, ki se težko prenaša s krvjo.1,2 Lahko si ga predstavljamo kot olje v vodi – oljne kapljice ostanejo na vrhu in se ne zmešajo s tekočino. Da bi se maščoba lahko prenašala s krvjo, se mora združiti z drugimi snovmi, kot so beljakovine, ki služijo kot »prevoznik« za maščobo.2
Ko govorimo o holesterolu, običajno mislimo na obliko, v kateri se prenaša holesterol. Kombinacijo maščobe (= lipida) in beljakovine (= proteina) imenujemo lipoprotein.2 Ta kombinacija ustvari različne oblike holesterola.3 Lipoproteine razvrščamo predvsem glede na njihovo gostoto.4
LDL
LDL (lipoprotein nizke gostote) je najpomembnejša oblika holesterola, ki se prenaša iz jeter v druge dele telesa.3,5 Če je njegova vrednost v krvnem obtoku stalno visoka, je to škodljivo za zdravje in povzroča nastanek oblog (plakov) na stenah krvnih žil.
Posledica oblog je zoženje krvnih žil, t. i. ateroskleroza, ki zmanjša pretok krvi skozi žile. LDL zato imenujemo tudi »slabi holesterol«.3,6,7
VLDL
VLDL (lipoprotein zelo nizke gostote) je največji lipoprotein.8 Prenaša trigliceride in holesterol iz jeter v telesna tkiva.9,10 Ko se iz njega sprostijo trigliceridi, se pretvori v LDL.10
Trigliceridi
Trigliceridi (»nevtralne maščobe«) so maščobe, ki jih v glavnem zaužijemo s hrano. Pomembne so za zagotavljanje energije. Če je na voljo več energije, kot jo telo potrebuje, se trigliceridi shranijo v maščobnem tkivu. Tako kot holesterol LDL (h-LDL) je tudi preveč trigliceridov v krvi dejavnik tveganja za aterosklerozo in srčno-žilne bolezni.11
Lipoprotein (a) – Lp(a)
Lp(a) je zelo podoben h-LDL.12 Vsebuje dodatno beljakovino, apolipoprotein (a). Tako kot h-LDL se tudi Lp(a) lahko nalaga v stenah krvnih žil. Zvišana vrednost Lp(a) je gensko pogojena in je dodaten dejavnik tveganja za aterosklerozo. Za prepoznavanja tega dejavnika tveganja je dovolj enkratna meritev vrednosti Lp(a) v krvi.13
HDL
Glavna naloga HDL (lipoproteinov visoke gostote) je prenašanje presežnega holesterola iz celic in tkiv v jetra, kjer se holesterol lahko pretvori in sprosti v druge snovi. HDL zato imenujemo tudi »dobri holesterol«.6
Holesterol je lahko »dober« ali »slab«, zato moramo razlikovati med njegovimi vrstami. Seznanite se predvsem s svojimi vrednostmi h-LDL (slabega holesterola). Če je h-LDL v krvi prisoten v čezmernih količinah, lahko poveča tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.
Visoke vrednosti h-LDL
Ko govorimo o zvišanih vrednostih holesterola, običajno mislimo na zvišane vrednosti h-LDL. Vzrokov je več. Razdelimo jih na pridobljene vzroke in na dedne vzroke.
Visoke vrednosti – pridobljene (niso dedne)
Zvišane vrednosti h-LDL so lahko posledica različnih vzrokov. Nekaj primerov:
- različne bolezni, npr. hipotiroidizem (nezadostno delovanje ščitnice), bolezni ledvic, sladkorna bolezen;
- nekatera zdravila, npr. kortikosteroidi, hormonski pripravki, nekatera zdravila za srce;1
- način življenja, npr. uživanje veliko maščob, kajenje, pomanjkanje gibanja, stres, čezmerno uživanje alkohola.14,15
Visoke vrednosti – dedne
Ta oblika je gensko pogojena in jo otroci lahko podedujejo od staršev.16,17
»Družinska hiperholesterolemija« je ena najpogostejših dednih bolezni. Bolniki imajo že v mladosti v krvi zelo visoke vrednosti h-LDL, kar povzroči prezgodnje oženje žil. Zaradi hudega zoženja žil se zmanjša pretok krvi, kar lahko povzroči srčni infarkt in možgansko kap že zgodaj v življenju. Tudi visoke vrednosti Lp(a) so večinoma dedne in povečujejo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.13
Tveganja zaradi zvišanih vrednosti h-LDL
Izsledki številnih raziskav kažejo, da so zvišane vrednosti h-LDL glavni dejavnik tveganja srčno-žilnih bolezni.
Možne posledice zvišanih vrednosti h-LDL:
Če je v krvi preveč h-LDL (slabega holesterola), se skupaj z belimi krvničkami in kalcijem nalaga v stenah krvnih žil (arterij). Te obloge imenujemo plaki in lahko povzročijo aterosklerotično srčnožilno bolezen.5,6,18
Tveganje v začetni fazi
Z nalaganjem oblog žila postaja vedno bolj ozka, toga ali neelastična, pretok krvi pa slabši. Razvije se motnja v krvnem obtoku. To pomeni, da telesno tkivo morda ni več ustrezno preskrbljeno s kisikom in je zato lahko močno prizadeto.6,18
Tveganje v nadaljevanju
Obloge v žilah so nestabilne in se lahko odluščijo. Če se odluščijo, lahko začne poškodovana arterija krvaveti, zato nastanejo krvni
strdki, ki potujejo v različne dele telesa. To lahko povzroči popolno zamašitev žile. Posledice so odvisne od tega, kje v telesu je žila
zamašena.6,18–20
- Če se zamaši krvna žila v srcu, to povzroči srčni infarkt.
- Če se zamaši krvna žila v možganih, to povzroči možgansko kap.
- Če se zožijo krvne žile na območju nog ali medenice, se razvije periferna arterijska okluzivna bolezen (PAOB).
Kaj moram še vedeti?
Seznanili smo vas s tveganji, ki jih prinašajo zvišane vrednosti h-LDL. Kaj to pomeni za vas? Zvišane vrednosti h-LDL = srčni infarkt?
K sreči ni tako preprosto. Zvišane vrednosti h-LDL so glavni dejavnik tveganja srčnega infarkta, a ne edini.
Več dejavnikov tveganja obstaja, večja je možnost nastanka zapletov srčno-žilnih bolezni. Dejavniki tveganja se namreč seštevajo.
Pomembno je tudi trajanje izpostavljenosti dejavnikom tveganja – dalj časa so vrednosti h-LDL zvišane, večje je tveganje srčnega infarkta ali možganske kapi.
Kategorije srčno-žilnega tveganja
Glede na zvišane vrednosti h-LDL posameznike uvrstimo v različne kategorije tveganja. Če imate zvišan h-LDL, je dobro vedeti, v katero kategorijo tveganja srčno-žilnih bolezni sodite. Tako boste lahko tveganje bolje obvladovali in tako bolj učinkovito pripomogli k zmanjšanju tveganja aterosklerotične bolezni.
Preberite več o kategorijah tveganja v članku Kategorije srčno-žilnega tveganja.
Članek je bil prvotno objavljen v Knjižici za bolnike “Premagajmo srčno-žilno bolezen ”, ki je nastala v sodelovanju Združenja kardiologov Slovenije, Zveze koronarnih društev in klubov Slovenije ter Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. (prenesi celotno knjižico v pdf)
Viri:
1. Cholesterol. BetterHealth Channel website. Dostopno na: https://www.betterhealth.vic.gov.au/health/ conditionsandtreatments/cholesterol.
2. Your guide to lowering your cholesterol with TLC. National Institutes of Health. Dostopno na: https://www.nhlbi.nih.gov/files/docs/public/heart/chol_tlc.pdf
3. The nutrition source: Cholesterol. Harvard T.H. Chan School of Public Health. Dostopno na: https://www.hsph.harvard.edu/nutritionsource/what-should-you-eat/fatsand- cholesterol/cholesterol/.
4. Badimon L, Chiva-Blanch G. Lipid Metabolism in Dyslipidemia and Familial Hypercholesterolemia. Mol. Nutr. Fats. 2019, 307–322. Elsevier Inc.: Amsterdam, Nizozemska, 2018.
5. Ference BA, Ginsberg HN, Graham I, et al. Low-density lipoproteins cause atherosclerotic cardiovascular disease. 1. Evidence from genetic, epidemiologic, and clinical studies. A consensus statement from the European Atherosclerosis Society Consensus Panel. Eur Heart J. 2017;38(32):2459–2472.
6. HDL (good), LDL (bad) cholesterol and triglycerides. American Heart Association. Dostopno na: https://www.heart.org/en/health-topics/cholesterol/hdl-good-ldl-badcholesterol-and-triglycerides.
7. What is cholesterol? American Heart Association. Dostopno na: https://www.heart.org/en/health-topics/cholesterol/about-cholesterol.
8. Plasma lipoproteins. LipidWeb. Dostopno na: https://www.lipidmaps.org/resources/ lipidweb/lipidweb_html/lipids/simple/lipoprot/index.htm.
9. VLDL Cholesterol. MedlinePlus. Dostopno na: https://medlineplus.gov/vldlcholesterol.html.
10. The difference between VLDL and LDL. Dostopno na: Healthline. https://www.healthline.com/health/vldl-vs-ldl.
11. Trigliceridi: Why do they matter? Dostopno na: Mayo Clinic. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/high-blood-cholesterol/in-depth/triglycerides/art-20048186#:~:text=High%20triglycerides%20may%20contribute%20to,of%20the%20pancreas%20(pancreatitis).
12. Lipoprotein (a) blood test. Dostopno na: MedlinePlus. https://medlineplus.gov/lab- tests/lipoprotein-a-blood-test/.
13. Maranhão RC, Carvalho PO, Strunz CC, Pileggi F. Lipoprotein (a): structure, pathophysiology and clinical implications. Arq Bras Cardiol. 2014;103(1):76–84.
14. Ahmed SM, Clasen ME, Donnelly JE. Management of dyslipidemia in adults. Am Fam Physician. 1998;57(9):2192–2204, 2207–8.
15. High cholesterol. Dostopno na: Mayo Clinic. https://www.mayoclinic.org/diseasesconditions/high-blood-holesterol/symptoms-causes/syc-20350800.
16. Familial hypercholesterolemia (FH). FH Foundation. Dostopno na: https://thefhfoundation.org/media/2020/05/FHBrochure_5.2020.pdf.
17. FH facts. FH Foundation. Dostopno na: https://thefhfoundation.org/media/FH_FactSheet-4.25.2017.pdf.
18. Arteriosclerosis/atherosclerosis. Mayo Clinic. Dostopno na: https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/arteriosclerosis-atherosclerosis/symptoms-causes/syc20350569.
19. Stroke. World Heart Foundation. Dostopno na: https://www.world-heart-federation.org/resources/stroke/.
20. About peripheral artery disease (PAD). American Heart Association. Dostopno na: https://www.heart.org/en/health-topics/peripheral-artery-disease/about-peripheralartery-disease-pad.
21. Mach F, Baigent C, Catapano AL, et al; ESC Scientific Document Group. 2019 ESC/EAS Guidelines for the management of dyslipidaemias: lipid modification to reduce cardiovascular risk. Eur Heart J. 2020;41(1):111–188.
22. Ference BA, Ginsberg HN, Graham I et.al. A consensus statement from the European Atherosclerosis Society Consensus Panel. European Heart Journal (2017) 38, 2459– 2472.
23. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Dostopno na: https://zasrce.si/clanek/alije-raven-ldl-holesterola-lahko-prenizka/.
24. Cholesterol 101 — what your levels mean. Dostopno na: https://www.webmd.com/cholesterol-management/ss/slideshow-cholesterol-overview.
25. Guidelines for a low cholesterol, low saturated fat diet. UCSF Health. Dostopno na: https://www.ucsfhealth.org/education/guidelines-for-a-low-cholesterol-low-saturatedfat- diet.
26. Boost your cholesterol‐lowering potential with phytosterols. Cleveland Clinic. Dostopno na: https://my.clevelandclinic.org/health/articles/17368-phytosterols-sterols– stanols.
27. Cholesterol‐healthy eating tips. Dostopno na: https://www.betterhealth.vic.gov.au/health/conditionsandtreatments/cholesterol- healthy-eating-tips.
28. Toth PP, Banach M. Statins: then and now. Methodist Debakey Cardiovasc J. 2019;15(1):23–31.
29. Adams SP, Tsang M, Wright JM. Lipid-lowering efficacy of atorvastatin. Cochrane Database Syst Rev. 2015;(3):CD008226.
30. Kosoglou T, Statkevich P, Johnson-Levonas AO et al. Ezetimibe: a review of its metabolism, pharmacokinetics and drug interactions. Clin Pharmacokinet. 2005;44(5):467-94.
31. Spletno mesto Lek. https://lek.si/sl/o-nas/za-medije/sporocila-za-javnost/1150/evropska-odobritev-zdravila-inklisiran-ki-prinasa-nov-pristop-k-zdravljenju-povisanegaholesterola/. Datum vpogleda: 22. december 2021.
32. PCSK9 inhibitors. Spletno mesto HEART UK. https://www.heartuk.org.uk/downloads/factsheets/pcsk9i-factsheet.pdf. Datum vpogleda: 19. maj 2021.