v septembrski številki Revije za srce je prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., iz Kliničnega oddelka za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in glavni urednik Revije za srce poročal, da so angleški raziskovalci ugotovili, da dnevni odmerek 46-49 g prehranske vlaknine iz graha in korenja v primerjavi s predelano hrano, ki je vsebovala le 12-13 g vlaknine, poveča sproščanje črevesnega hormona peptid tirozin, ki zavira apetit.
Občutek sitosti je bil dve uri po obroku z veliko vlaknine znatno bolj izražen kot pri obroku z malo vlaknine, čeprav sta imela oba obroka enako energijsko vrednost. Gre za še en razlog, zakaj je bolje posegati po nepredelani, kot po predelani hrani.
Vir: Sci Transl Med 2024; 16 (752): eadm8132.
Fotografija je simbolna (Pixabay)
Poleg tega sta bili objavljeni še dve slabi novici.
Ultrapredelana hrana je škodljiva
Premalo se zavedamo, da kupljeni piškoti in zamrznjene pice sodijo med ultrapredelane prehranske izdelke, katerih sestavine so šle skozi postopke hidroliziranja, hidrogenacije in praženja, in ki so jim dodali aditive za »izboljšanje« okusa, barve in obstojnosti. Uživanje ultrapredelane hrane je povezano s povečano umrljivostjo zaradi srčno-žilnih bolezni, pojavnostjo sladkorne bolezni in še mnogimi drugimi bolezenskimi stanji. Ocenjujejo, da prebivalci razvitih držav zaužijejo dobro polovico prehranske energije v obliki ultrapredelane hrane.
(vir: BMJ 2024; 384:e077310)
Strogo omejevanje soli ne koristi bolnikom s srčnim popuščanjem
Bolniki s srčnim popuščanjem imajo manj težav z dihanjem in otekanjem, če se držijo zmerne omejitve soli na 3-4,5 g dnevno in zmerne omejitve pitja tekočin. Strogo omejevanje vnosa soli na 1,5 g/dan in tekočine na 1,5 l/dan pa ne prinaša koristi. Raziskovalci opozarjajo, da je tudi blažjo omejitev mogoče hitro preseči z uživanjem industrijsko predelane hrane, ki vsebuje veliko soli.
(vir: Eur J Clin Invest 2024 Jun 26:e14265)
Preberite še: