Dorjan Marušič o srčnem popuščanju

Na Radiu Koper je Mateja Brežan, v okviru aktivnosti ozaveščanja o srčnem popuščanju, gostila Dorjana Marušiča, specialista interne medicine. Govorila sta o zdravem srcu in bolezni srčno popuščanje.

Vabimo vas, da tokrat prisluhnete pogovoru v pisani besedi. Besedilo je zapisano po zvočnem izvoru in ni lektorirano. V uvodu je voditeljica povedala:

Zdravo srce je kot črpalka, ki poganja kri po vsem telesu in utripne približno 100.000 krat na dan. Pri srčnem popuščanju je črpalna sposobno srca slabša kot običajno. Vse kar vpliva na črpalno sposobna srca, vpliva tudi na telo in počutje.

Ponekod je zapisano, da je srčno popuščanje bolezen sodobnega časa zakaj tako?

DORJAN MARUŠIČ (specialist interne medicine): Srčno-žilne bolezni, torej tiste, ki prizadenejo srce in žile, so glavni ubijalec razvitega sveta. Vse kar je povezano z njimi predstavlja najpomembnejšo bolezen današnjega časa.

Seveda s podaljševanjem trajanja življenja je verjetnost, je verjetnost, da nastopi srčno popuščanje bistveno večja, pri tem pa seveda ne gre spregledati dosežke medicine v zadnjih 10, 20 letih pri zdravljenju teh bolezni, ki so povečali kvaliteto življenja, pa tudi trajanje. Seveda na nek način pa tudi povečali število tistih, ki se borijo s srčnim popuščanjem.

Kot ste rekli je srčno popuščanje v stalnem porastu. Predvidevam, da Slovenija ni nobena izjema.

DORJAN MARUŠIČ (specialist interne medicine): Slovenija sodi med zelo razvite države in na nek način lahko prenesemo številke sveta v naše okolje. Velja pojavnost ali kot strokovno imenujemo prevalenca, nekje do 2 odstotka odraslih ljudi. Ta delež zelo varira.

Namreč zavedati se moramo, da povišan krvni tlak je na nek način najpogostejša bolezen. Pri ljudeh s to boleznijo polovica obolelih sploh ne ve, da imajo povišan tlak. Druga zelo pogosto bolezen, sladkorna bolezen, pri njih nekako polovica ljudi ne ve, da že ima okvarjeno srčno funkcijo. No, če upoštevamo vse te skrite dejavnike, se približamo v Sloveniji številki 50 tisoč, kar je toliko kot mestna občina Koper. Toliko ljudi naj bi obolevalo za srčnim popuščanjem v različnih fazah njegovega poteka.

Bi lahko pričakovali, da bo bolj zdrav življenjski slog prinesel tudi to, da bo manj srčnega popuščanja?

DORJAN MARUŠIČ (specialist interne medicine): Lahko bi pritrdil, pa tudi zanikal to izjavo. Temu govori nekako v nasprotju ravno to, da število ljudi za to boleznijo narašča. V vsakem primeru si z zdravim načinom življenja podaljšamo življenje in to postane tudi kvalitetnejše. Borimo se proti znanim dejavnikom tveganja za aterosklerozo, torej povišanemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni, predvsem pa tistim delom, kjer lahko izredno veliko naredimo sami. Torej odpravljanje prekomerne telesne teže, omejitev vnosa alkohola, opustitev kajenja, povečati telesno aktivnost in podobno.

Vse te aktivnosti so tiste, ki izboljšajo počutje, izboljšajo kvaliteto našega življenja in zmanjšajo verjetnost, da bi oboleli za aterosklerozo koronarnih arterij, povišan krvni tlak, sladkorno. Na ta način bi lahko nekako zamejili.

Seveda po drugi strani povečujemo ali podaljšujemo naše življenje, povečujemo našo starost. V višji starosti je ta bolezen pogostejša. Velja, da nekje po 75 letu vsak deseti oboli za to boleznijo.

Svetovna zdravstvena organizacija in vsi strokovnjaki stremimo za tem, da čimprej odkrijemo, ustrezno zdravimo in na nek način olajšamo simptome te bolezni.

DORJAN MARUŠIČ (specialist interne medicine): Zdrav način življenja je tisti, ki omogoča tudi dolgo življenje.
(foto: Wikipedija)

Ena od epidemiji, če lahko tako rečemo, sodobnega časa je po celem svetu je prekomerna telesna teža, torej debelost. Pojavlja se tudi pri otrocih. To je en tistih dejavnikov, na katerega res lahko vplivamo. Kako ta povišana telesna teža dejansko vpliva na srce? Kaj povzroči?

DORJAN MARUŠIČ (specialist interne medicine): Zanimivo je, da je svet res razcepljen, razdvojen. Na eni strani imamo probleme z podhranjenostjo, na drugi strani s prekomerno telesno težo in debelostjo. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je slednja, torej debelost, bistveno večji problem, kot podhranjenost, če gledamo globalno. Je en od najpogostejših dejavnikov tveganja.

Debelost lahko ocenimo tako, da preprosto delimo našo težo z dvakratno višino metrih, oziroma višino na kvadrat. Če ta indeks med 25 in 30 govorimo, prekomerni telesni teži na 30 pa debelost. Ocenjuje se, da na ta način je približno polovica Slovencev, Slovenk s prekomerno telesno težo, četrtina pa z debelostjo.

Debelost je sama po sebi neodvisni dejavnik tveganja za možgansko kap. Ljudje, ki imajo prekomerno telesno težo, je njihov najpogostejši vzrok srčno popuščanje. Skratka, nek način predstavljajte si, kot kepa na vrhu hriba ki se sproži in za seboj vleče druge bolezni.

Kateri pa prvi znaki srčnega popuščanje, na katere moramo biti res pozorni? Namreč ljudje simptome te bolezni pogosto pripisujemo tudi drugim boleznim, oziroma ne pomislimo takoj na srčno popuščanje.

DORJAN MARUŠIČ (specialist interne medicine): Pri pristopu moramo srčno popuščanje deliti v 2 skupini. To pomeni, akutno, ta oblika gotovo bolnika privede v urgentne centre, torej gre pri nastopu nekatere bolezni, kot je kot je akutni miokarni infarkt, lahko pride do srčnega popuščanja, in seveda, tu so pomembne minute.

Če govorimo o srčnem popuščanju kot kroničnih bolezni, na nek način bi lahko rekli, da mora biti pozorni, kadar simptomi, ki bom naštel, trajajo nekako morda letni čas. Torej to ne gre za akutni dogodek ali pa dogodek, ki traja dan, ampak nekako traja tudi do 3 mesece.

Opažamo, ali pa bolniki povedo, da jih, imajo težave pri dihanju. Torej da so opehani, da imajo kratko sapo, da jih kratka sapa prebudi v nočnem času, da jih duši pri predklonu, skratka nekaj povezano dušenje. Drugi zelo pomemben simptom je utrujenost. Na nek način so brez energije, težko opravljajo dnevne aktivnosti, ampak to traja nekoliko dlje. Lahko bi rekli, da je zelo podobna pomladanski utrujenosti, vendar če se pojavi to poleti, jeseni, pozimi, verjetno ne sme to biti vodilni simptom. Tretje so otekline. Predvsem otekanje nog.

So še številne druge, ki pa lahko vodijo že v neko bolj napredovalo stanje. Lahko so napadi hitrega bitja srca, opažamo modrino ust, nosu, uhljev, izguba apetita, ampak ti so na nek način manj specifični. Tisto, kar je najbolj pomembno, da se pogosto obnašamo ali pa vnašajo bolniki tako da zmanjšajo težo teh simptomov in to pripisujejo bodisi tako imenovano, če smem bit malo igriv, EMŠO, da je to pač nekako upadla kondicija, ker so zimo prespali kot medvedi in podobno, ampak povzroča sebi medvedjo uslugo, saj s čim kasnejšim pristopu k zdravniku, se ta diagnostični seveda tudi terapevtski postopek odloži, in to lahko na nek način to dolgoročno škodi.

Namreč, kronično srčno popuščanje ima svoje poslabšanja in vsako poslabšanje nekako dodatno poslabša funkcijo srca in na nek način zmanjša verjetnost. Kajti ko postavimo diagnozo srčnega popuščanja in ocenimo tudi fazo, v tem velja, da v petih letih polovica teh bolnikov ne preživi. Tako, da je to resna bolezen s slabimi izhodom. Velja, da srčno popuščanje v Evropskem prostoru povzroča več smrti kot rak dojke in črevesja skupaj.

Pri prvih, pri obeh teh bolezni imamo presejalne teste, za srčno popuščanje pa na nek način priročnika, ki bi bolnika pripeljal s temi simptomi hitro v diagnostiko, še nimamo.

Če srčno popuščanje prej odkrijemo, so obeti boljši

DORJAN MARUŠIČ (specialist interne medicine): Torej tu lahko citiramo velike zdravnike, ki pravijo, bolje preprečevati kot zdraviti. Torej tudi tu velja seveda najprej preprečujemo.

Danes se je zelo veliko govorilo o debelosti, o sladkorni bolezni, ki sta v veliki meri povezani z načinom življenja s povišanim krvnim tlakom, ki je tudi povezan z uživanjem slane hrane, premalo aktivnosti. Skratka na nek način z zdravim načinom življenja, z izogibanjem vsem kvarnim stvarem za telo in srce, lahko zelo veliko sami naredimo. Seveda če ne sodimo v skupine, da smo dedno nagnjeni. Takrat samo preventiva ne igra tako pomembne vloge.

V kolikor se simptomi pojavljajo neko daljše obdobje, je potrebno obiskati zdravnika in če bom spet malo ciničen, tu nas čakalne dobe ne morejo ovirati, saj v tem času v dveh treh mesecih lahko obiščemo svojega zdravnika in po potrditvi specialista.

Temu sledi čim bolj agresivno začetno zdravljenje za normalizacijo vseh parametrov in to pomeni bistveno boljši izhod.

Poleg zdravil pa vedno sprememba sprememba načina življenja, kajne?

DORJAN MARUŠIČ (specialist interne medicine): Slovenija sodi med razvite države. Zdravstveni sistem se vsak dan izkaže kot prodoren in večinoma, razen za tiste, ki nekako čakajo pred vstopnimi vrati, razrešuje probleme. Na srečo imamo na tem področju dostopnost do vseh zdravil, ki jih uporabljamo pri zdravljenju te bolezni. Večinoma so nekako povezane tudi z zdravljenjem, z vsaj še drugi srčno-žilnih bolezni kot, ali pa izhodnih srčno žilnih bolezni, povišan krvni tlak, koronarna bolezen. Imamo neko skupino tako imenovanih blokatorjev. Beta blokator, ki bi torej antagonista do stroronkih receptorjev in tisti sklop zdravil, ki pomaga odpravljati preveliko količino vode, torej diuretiki in nenazadnje tudi tako imenovano arnik, skupina receptorjev, neprezidnih hibitov, to je novejše zdravilo, prodorno zdravilo, ki ga lahko predpišemo pri bolnikih s precej okrnjeno funkcijo. Izkušnje (svetovne, slovenske in osebne so zelo dobre).

Pomembno izboljša funkcijo, pomembno izboljša kvaliteto življenja.

Smo torej koraku s časom pri nas. Kako pa ocenjujete vlogo društev za zdravje srca in ožilja?

DORJAN MARUŠIČ (specialist interne medicine): Poudariti moram izjemno pomembno vlogo društev, ne samo na področju srčnožilnih bolezni tudi drugod. Dokazano je, da združevanje bolnikov, organizacija bolnikov pri uveljavljanju svojih pravic, zdravljenih prvič, pri izmenjavi izkušenj, pri podpiranju drug drugega, zanesljivo izboljša kvaliteto življenja.

Koronarno društvo slovenske Istre na tem prostoru že preko 20 let in če sem tudi ekonomsko usmerjen, z nekako 100 evri na člana na leto, ponuja redno telesno aktivnost. Torej 2 tedensko, kar je priporočljivo, kjer srčni utrip naj bi narasel nekje do 60 70 procentov srčnega utripa, ponuja tudi rekreacijo v bazenu, sprehode, druženja, izlete, predavanja in nenazadnje v zadnjem času tudi posvetovalno ambulanto za člane.

Aktivnosti pripomorejo k dolgoživosti članov, njihovih svojcev in seveda tudi vključitvi ostalih v to skupino. Poleg tega društva delujejo tudi druga društva na tem področju. Društvo za srce, ki se pa na nek način usmerja v preventivo, v tisti zgornji del aktivnosti. Promovira zdrav način življenja, borbo proti visokemu krvnemu tlaku, holesterolu, krvnemu sladkorju. Druga društva na tem področju poskušajo osveščati ljudi, da so srčno-žilne bolezni najpogostejši ubijalec, če lahko tako povemo.

Namreč okrog 40 procentov ljudi umre zaradi teh bolezni. Z vsemi temi aktivnosti, ki sva jih danes omenila, smo dosegli, da vsaj pri moških srčno-žilne bolezni niso več glavni ubijalec, in v tem v zadnjih 20 letih rešili številne življenje in podaljšali tudi življenje.

Slovenija se samo na področju kardiovaskularne dejavnosti uvršča na tretjem mestu evropskem prostoru. Torej če bi tekmovali po specialnosti, bi dobila lepo bronasto medaljo.

Prisluhnite posnetku oddaje

https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio-koper-svetuje/174700623