Predavanje: doc. dr. Matevž Škerget – Slabokrvnost – ko za težave ni krivo srce
Imate postavljeno diagnozo bolezni srca in ožilja, ob tem pa še občutek kratke sape? Lahko, da ste slabokrvni. Vabljeni na brezplačno predavanje.
Imate postavljeno diagnozo bolezni srca in ožilja, ob tem pa še občutek kratke sape? Lahko, da ste slabokrvni. Vabljeni na brezplačno predavanje.
V strokovni reviji JACC: Heart Failure je izšel strokovni članek Ameriškega zdriušenja za kardiologijo, ki ga je pripravilo več različnih specialistov in raziskovalcev. Na kratko ga povzemamo in zainteresirane vabimo k prebiranju.
Klasični dejavniki tveganja, kot so starost, krvni tlak, krvni lipidi, kajenje, sladkorna bolezen, pravilno napovejo 70-80% tveganja za srčno-žilne zaplete.
Število oseb s sladkorno boleznijo se v Sloveniji vsako leto povečuje, delež prebivalcev z boleznijo je bil v letu 2019 7,8 % (podatki iz ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu EHIS). Konec leta 2022 je prejemalo zdravilo za sladkorno bolezen 123.454 oseb.
Hidradenitis suppurativa je kronična, vnetna in ponavljajoča se bolezen kože, ki se najprej pojavi v foliklih dlak, z bolečimi vnetnimi žarišči (nodusi ali abscesi), ki so podobni bakterijskim ognojkom oziroma turom. Najpogosteje se pojavlja v predelu pazduh, dimelj in v okolici spolovila, lahko pa tudi na zadnjici, na zgornjih delih stegen in pri ženskah na koži v predelu dojk.
Po zaužitem obroku se poviša krvni sladkor – če povišanje uspemo omiliti, bomo imeli številne koristi.
Holesterol je beseda, ob kateri se marsikdo zdrzne, saj običajno nosi negativen prizvok. Kljub temu se nam ga ni treba vedno bati. Holesterol namreč sam po sebi zdravju še ni nevaren. Težave lahko nastanejo, kadar nas povišan holesterol spremlja daljši čas.
V novi predstavi, ki združuje srčno zdravje in smeh, se slovenski igralec in komik Matjaž Javšnik podaja na oder, da bi ozaveščal o resni temi na način, ki nam je vsem najbližje – s humorjem.
Že vrabci čivkajo, da smo se ljudje skozi stotisočletno zgodovino razvili za življenje v pomanjkanju, imamo radi sladko in mastno hrano, s katero si hitro nakopičimo zaloge maščevja »za težke čase«. To nas je pričelo kaznovati v zadnjih stotih letih, ko velik del človeštva živi v prehranskem obilju in se vse manj gibljemo. Zlasti v zadnjih 50-letih debelost narašča z epidemičnimi razsežnostmi.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije in Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije (ZCVB) tudi letos združujeta sporočila na novinarski konferenci in aktivnosti ob tem dnevu.