Intervju o projektu SOPA z Rokom Zaletelom, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Piše: Nataša Jan
Skupaj za odgovoren odnos do alkohola ali SOPA je nov pristop, ki združuje okoli 600 strokovnjakov in izvajalcev z različnih področij (zdravstva, sociale, nevladnega sektorja, področja zaposlovanja, policije in lokalnih skupnosti) v prizadevanju, da bi v Sloveniji zmanjšali družbeno sprejetost opijanja. Ugotavljamo namreč, da Slovenija potrebuje celostni pristop za spreminjanje tako imenovane »mokre kulture,« v kateri mnogi pijejo alkoholne pijače, ker jim nudijo užitek, pomenijo družbeno vezivo ter so del takih ali drugačnih praznovanj in pomembnih življenjskih dogodkov. Družba znotraj tovrstne kulture tudi ne obsoja čezmernega pitja. O tem sem se pogovarjala z Rokom Zaletelom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki dela na projektu SOPA.
Ali obstajajo podatki o pogostosti in količini zaužitih alkoholnih pijač pri slovenski populaciji?
Številke v Sloveniji zbujajo skrb. Raziskave kažejo, da je za 43 odstotkov odraslih Slovencev značilno visoko tvegano pitje alkohola. To pomeni, da skoraj vsak drugi Slovenec pije čezmerno. Po izračunih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je registrirana poraba alkohola v letu 2016 znašala 10,5 litra čistega alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Poleg registrirane porabe alkohola pomeni v Sloveniji veliko težavo tudi obsežna neregistrirana poraba alkohola iz domače proizvodnje. Primerjava podatkov Svetovne zdravstvene organizacije glede registrirane porabe alkohola v obdobju 2003–2014 kaže, da ima Slovenija višjo porabo alkohola v primerjavi z evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije. V tej isti regiji je poraba dvakrat višja od svetovnega povprečja. Če povzamem: Slovenija je v samem svetovnem vrhu glede na porabo alkohola.
Kako pa je z mladimi?
Zametki tveganega vedenja se pogosto razvijejo že v mladosti. V Sloveniji kar 40 odstotkov vprašanih 15-letnikov pove, da so alkohol prvič pili že pred svojim 13. letom. Polovica mladoletnikov pa je bila pred svojim 17. letom že vsaj dvakrat opita.
Kakšne so najpogostejše težave zaradi pitja alkoholnih pijač?
Posledice pitja alkohola se kažejo na ravni posameznika, njegovega ožjega in širšega socialnega okolja, ter na ravni družbe kot celote. Ob čezmernem pitju se kratkoročno poveča tveganje za motnje srčnega ritma, poškodbe doma, na delu in v prometu, nasilje (žrtev ali storilec), nesoglasja doma in na delu, samomorilnost ter slabše miselne ter telesne sposobnosti.
Dolgoročno se poveča tveganje za okvaro jeter, trebušne slinavke, želodca, povišan krvni tlak, popuščanje srca, možgansko kap, bolezni živčevja, duševne motnje (živčnost, potrtost, nespečnost, motnje spomina, demenco), zasvojenost z alkoholom, rakaste spremembe v ustih, grlu, požiralniku, jetrih, debelem črevesu in dojki ter motnje v spolnosti.
Torej skorajda ni organa v človeškem telesu, ki ga zloraba alkohola ne bi prizadela? Alkohol je strup, ki deluje škodljivo na vsako celico v telesu, opozarjajo strokovnjaki. Tako je tvegano in škodljivo pitje vzročno povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami. Svetovna raziskava objavljena v ugledni reviji The Lancet je pokazala, da je bil alkohol leta 2016 v starostni skupini med 15 in 49 let najpogostejši vzrok za smrt, ki je odgovoren za približno desetino smrti. Alkohol je bil leta 2016 sedmi najpogostejši vzrok za prezgodnjo smrt. Tvegano in škodljivo pitje alkohola tako predstavlja enega glavnih preprečljivih dejavnikov tveganja za kronične bolezni, poškodbe in nezgode.
Kakšno je vaše mnenje glede vpliva alkohola na srce?
V javnosti obstaja mit, da je kozarec vina na dan dober za srce in kri. Tudi če bi alkoholu priznali neko čarobno moč zdravljenja srca, kar seveda ne drži, se je potrebno zavedati naslednjega: Za zdravje, tudi našega srca, naredimo več dobrega z zdravo prehrano, redno telesno dejavnostjo, z izogibanjem škodljivih razvad in skrbjo za duševno zdravje.
Kakšno breme pitje alkohola predstavlja v družbi?
Vsak dan v Sloveniji zaradi razlogov povezanih izključno z alkoholom umreta najmanj 2 osebi. V obdobju 2011-2015 smo zabeležili 4.361 takih smrti, umrlo je 3.417 moških in 944 žensk. Umrljivost prebivalcev Slovenija presega evropsko povprečje.
Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 milijonov € letno. Če prištejemo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka zviša na 228 milijonov €. Za primerjavo: v zadnjih letih vsako leto v državni proračun s trošarinami od alkohola in alkoholnih pijač dobimo približno 103 milijone €.
Vsem tem stroškom pa bi bilo treba prišteti še nekatere druge, npr. stroške zmanjšane produktivnosti in stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok. To pa niso stroški, ampak škoda, ki je neizmerljiva.
Kateri so najuspešnejši ukrepi za zmanjšanje pitja pri mladostnikih oziroma, da ne bi pričeli s pitjem alkoholnih pijač?
Preventiva na področju tveganega vedenja ni enoznačna stvar, zato moramo pri ukrepih razmišljati zelo široko. Podatki kažejo, da je potrebno delati na več področjih hkrati.
Glede omejevanja ponudbe so rešitve relativno enostavne in jasne, zahtevajo pa veliko mero politične drznosti ter volje. Regulacija ponudbe lahko poteka na več načinov: omejitve prodajnih mest (licenciranje prodajnih mest, prepoved točenja na športnih prireditvah, …), omejitve prodajnega časa (po 21.00, pred 10:00,…), omejitve neregistrirane in registrirane proizvodnje, prepoved opijanja na javnih krajih, dvig trošarin, in druge. Vse to so ukrepi, ki dokazano znižujejo dostopnost in dokazano znižujejo tudi porabo. Nekaj teh ukrepov smo pri nas v preteklosti bolj ali manj dobro že naslovili. Žal pa smo nekoliko manj uspešni pri izvajanju sprejetih ukrepov. Večji izziv predstavlja zmanjševanje povpraševanja, saj na to vpliva precejšnje število očitnih in manj očitnih dejavnikov.
Ali je v Sloveniji lahko priti do alkohola?
V Sloveniji, kot kažejo tudi podatki, obstaja tako imenovana »Mokra kultura«, kar pomeni: dostop do alkoholnih pijač je enostaven, vzorci pitja se prenašajo iz roda v rod, goji se zelo nekritičen odnos do pitja in slednje ima svoje mesto tudi v kulturi in običajih. Če želimo nasloviti zgolj te 4 vidike, je naša naloga izredno težka. Tako pri mladih in odraslih je pomembno, da se o posledicah ter bremenu tveganega in škodljivega pitja alkohola govori povsod in vedno, ko se pojavi priložnost. Da odrasli s svojim zgledom pokažemo, da lahko dogodke (rojstni dnevi, novo leto, rojstvo otroka, odhod v pokoj, …) obeležimo trezni. Da do posledic tveganega in škodljivega pitja gojimo ničelno toleranco. In ne nazadnje, da spoštujemo predpise glede omejevanja porabe alkohola.
Preventivne aktivnosti so najbolj uspešne, če vključujejo sistematično regulacijo ponudbe, ukrepe za zmanjševanje potrebe po pitju, dosledno izvajanje dogovorjenih ukrepov in podporo javnosti ter posamezniku pri odločitvah za spremembe ter pri odločitvi za zdrav življenjski slog.
Kaj bi še želeli sporočiti našim bralcem?
Pri SOPA tudi opozarjamo, da pitje alkohola v majhnih količinah ne pomeni zdravega življenjskega sloga. Rezultati najnovejše svetovne raziskave objavljene v ugledni medicinski publikaciji The Lancet so v tem pogledu prelomni. Pokazali so, da katerokoli pitje alkohola že pomeni določeno stopnjo tveganja – torej tudi kozarec vina ali piva na dan. Ena alkoholna pijača na dan tako pri ljudeh, starih med 15 in 95 let, poveča tveganje za zdravstvene težave, povezane z alkoholom, za 0,5 odstotka.
