TROMBOZO LAHKO PREPREČIMO
Novinarska konferenca, 11. 10. 2018
13. oktober je svetovni dan tromboze. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se letos že petič pridružuje dejavnostim, ki na ta dan potekajo po vsem svetu – ozaveščanju in izobraževanju o trombozi, njenem nastanku, nevarnostih in zdravljenju.
Tromboza je življenjsko nevarna bolezen in sodi med vodilne vzroke za prezgodnjo srčno-žilno smrt.; kar vsako četrto smrt lahko pripišemo boleznim, ki so posledica tromboze. Pri trombozi pride do zamašitve arterije (arterijska tromboza) ali vene (venska tromboza) s krvnim strdkom. Srčni infarkt in možganska kap, ki sta v javnosti dokaj dobro prepoznana, nastaneta kot posledica arterijske tromboze.
Svetovni dan tromboze pa je priložnost, da pobliže spoznamo tudi med javnostjo manj poznani vensko trombozo in pljučno embolijo, ter se zavemo njunih razsežnosti. Venska tromboza najpogosteje nastane v venah okončin; če se strdek odtrga in odpotuje v pljučne vene, to imenujemo pljučna embolija. Vensko trombozo in pljučno embolijo imenujemo s skupnim imenom venska trombembolija. Bolezen je pogosta. Ocenjujemo, da vensko trombembolijo v Sloveniji utrpi vsako leto okrog 3000 ljudi. Venska trombembolija pogosteje nastane pri bolnikih z rakom, slabo pomičnih bolnikih, pri bolnikih po kirurških posegih in poškodbah, v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem, pri ženskah pa tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije in nosečnostjo ter zgodnjim poporodnim obdobjem.
Neprepoznana in nezdravljena venska trombembolija je lahko usodna, zato je ključnega pomena, da znamo prepoznati simptome in znake bolezni in takoj poiskati zdravniško pomoč.
Opozorilni znaki globoke venske trombembolije vključujejo bolečino in/ali občutljivost v mečih ali stegnu, otekanje noge, stopala in/ali gležnja, pordelost in/ali opazno razbarvanje kože, koža topla na dotik, razširjene površinske vene.
Znaki in simptomi pljučne embolije vključujejo: kratko sapo (zasoplost), hitro dihanje, bolečine v prsnem košu (lahko se poveča pri globokem vdihu), hiter srčni utrip, izkašljevanje krvi, vrtoglavica, omotičnost in/ali izguba zavesti.
Po drugi strani je pomembno vedeti, da vensko trombembolijo lahko v veliki meri preprečimo, če le nanjo pomislimo in ustrezno ukrepamo v okoliščinah, ki povečujejo tveganje zanjo. Izobraževanje in osveščanje tako laične kot strokovne javnosti o venski trombemboliji zato pomembno prispeva k prepoznavanju posameznikov, ki so bolj ogroženi za nastanek venske trombembolije in s tem k uspešnejšemu preprečevanju bolezni.
Ena ob pomembnih okoliščin, ki poveča tveganje za nastanek venske trombembolije, je zdravljenje v bolnišnici. Ocenjujejo, da kar 45-60% vseh venskih trombembolij nastane v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem, venska trombembolija pa ostaja še vedno tudi najpogostejši nepredvideni razlog za smrt v bolnišnici. Bolnišnice, tako po svetu kot pri nas, imajo zato izdelane protokole za preprečevanje venske trombembolije. Pri vsakem bolniku ob sprejemu v bolnišnico se oceni tveganje za nastanek venske tromembolije in nato pri bolj ogroženih bolnikih predpiše preprečevalno zdravljenje z zdravili. Preprečevalno zdravljenje bolniki prejemajo praviloma v času zdravljenja v bolnišnici, pri zelo ogroženih pa se zdravljenje včasih nadaljuje tudi še nekaj tednov po odpustu.
Tudi bolniki sami v času zdravljenja v bolnišnici lahko prispevajo k zmanjšanju tveganja za nastanek venske trombembolije. Pomembno je, da zdravnika ob sprejemu opozorijo, če se zdravijo zaradi raka ali so bili v zadnjem mesecu pred sprejemom poškodovani, operirani ali že zdravljeni v bolnišnici, ženske pa naj opozorijo tudi, če jemljejo hormonsko kontracepcijo ali so pred kratkim rodile. Zelo pomembno za preprečevanje bolezni je tudi, da se bolniki v bolnišnici v okviru zmožnosti čimveč gibljejo. Preventiva je prav tako pomembna in sicer zdrav življenjski slog v smeri skrbi za ustrezno telesno težo, redno telesno dejavnost (npr. hoja), zadostno hidratacijo. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je ob svetovnem dnevu tromboze pripravilo tiskovno konferenco, na kateri je o trombozi, dejavnikih tveganja za nastanek tromboze, preprečevanju in zdravljenju spregovorila dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med. z Interne klinike UKC Ljubljana KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana, o dejavnostih društva je govoril podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, Franc Zalar in podal izjavo bolnika.
Prizadevanjem za ozaveščanje o trombozi se tudi v Sloveniji pridružuje podjetje Bayer, ki je globalni podpornik kampanje ob svetovnem dnevu tromboze.
Dodatne informacije:
prim. Matija Cevc, dr. med., [email protected]
Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., [email protected]