ob Evropskih dnevih ozaveščanja o srčnem popuščanju vas vabimo k ogledu novinarske konference
»Celostni pogled na bolnika s srčnim popuščanjem«
Novinarska konferenca je potekala 23. 4. 2026.
Na novinarski konferenci so strokovnjaki predstavili:
- pomen zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju oz. odložitvi srčnega popuščanja na kasnejše obdobje,
- celostno obravnavo bolnika s srčnim popuščanjem,
- na kaj je pozoren družinski zdravnik pri prepoznavanju ogroženih posameznikov,
- pomen zgodnjega odkrivanja dejavnikov tveganja za nastanek ali pa zgodnjo fazo srčnega popuščanja in z njim povezanih bolezni kot so ledvična, sladkorna bolezen in hipertenzija,
- možnosti zgodnjega odkrivanja (tudi presejalne pristope) ter sodobne terapije, ki so najučinkovitejše v zgodnjih fazah srčnega popuščanja ter druge pomembne informacije v zvezi z diagnostiko, terapijami in njihovo uspešnostjo.
Govorci novinarske konference:
- prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, UKC Ljubljana
- asist. Dejan Kupnik, dr. med., spec. družinske medicine, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Kamnica
- doc. dr. Gregor Zemljič, dr. med., KO za kardiologijo, UKC Ljubljana
SPOROČILO ZA JAVNOST
Ljubljana, 23. april 2026
Celostni pogled na bolnika s srčnim popuščanjem
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vsako leto aktivno prispeva k ozaveščanju javnosti, zgodnjemu prepoznavanju simptomov ter dostopu do pravočasne diagnoze in optimalnega zdravljenja srčnega popuščanja. Z novinarsko konferenco se je pridružilo Evropskim dnevom ozaveščanja o srčnem popuščanju, ki že od leta 2010 spodbujajo k večji skrbi za zdravje srca ter k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov s srčnim popuščanjem. Letos potekajo med 27. aprilom in 3. majem, pod geslom »Ozaveščenost danes, zaščita jutri«.
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije:
Zdrav življenjski slog je ključ do preprečevanja zgodnjega srčnega popuščanja. Srčno popuščanje je danes eden vodilnih vzrokov hospitalizacij v starajoči se populaciji in je tudi pomemben dejavnik poslabšanja kvalitete življenja. Ne nastane »čez noč«. Najpogosteje se razvija počasi, skozi leta nezdravih navad in prezrtih dejavnikov tveganja – neredko desetletja pred prvo hospitalizacijo. Vse pogosteje se pojavlja že v srednjih letih – sprva brez očitnih simptomov. Z ustreznim življenjskim slogom lahko njegov pojav pomembno odložimo ali celo preprečimo. Prav zato je zgodnja preventiva ključna. Telesna aktivnost in uravnotežena mediteranska prehrana in način življenja ostajata temelj srčno-žilnega zdravja, vendar nista dovolj, če zanemarimo druge pomembne dejavnike. Kronično pomanjkanje spanja in motnje spanja povečujejo tveganje za visok krvni tlak, sladkorno bolezen, motnje srčnega ritma pospešujejo pojav srčnega popuščanja. Zato se za odrasle osebe priporoča 7–8 ur kakovostnega spanca, kar mora postati temelj preventive za zdravo srce. Dolgotrajen stres in čustvena izčrpanost povečujeta obremenitev srca. Depresija in anksioznost nista le posledica bolezni, temveč tudi dejavnika tveganja za njen razvoj. Srce ne ločuje med telesnim in duševnim zdravjem. Kajenje in redno uživanje alkohola – tudi v “zmernih” količinah – dolgoročno poškodujeta srčno mišico in ožilje. Opuščanje teh navad je eden najučinkovitejših preventivnih ukrepov. Za zaščito srca ni pomembna le telesna teža, temveč razmerje med mišično in maščobno maso. Presežek visceralne maščobe in izguba mišične mase pomembno povečujeta tveganje za srčno popuščanje. Seveda ne smemo pozabiti tudi na krvni tlak, srčni utrip in zgodnje motnje ritma. Dolgotrajno povišan krvni tlak ostaja vodilni vzrok za razvoj srčnega popuščanja. Redno spremljanje krvnega tlaka in srčnega utripa doma je preprosta, a zelo učinkovita preventiva. Človek je socialno bitje in zato potrebuje socialno povezanost, ki pa jo lahko zagotovimo samo ob kar se le da urejenem življenjskem ritmu. Neredni delovni ritmi, ki smo jim izpostavljeni v času aktivne življenjske dobe, pomanjkanje počitka in socialna izolacija dokazano povečujejo srčno-žilno tveganje. Srce namreč potrebuje tudi stabilen ritem življenja in podporno okolje. In kaj lahko vsak posameznik naredi že danes?
- skrbi za reden in kakovosten spanec,
- aktivno obvladuje stres,
- opusti kajenje in omeji alkohol,
- redno meri krvni tlak in srčni utrip,
- ohranja zdravo telesno sestavo,
- ne zanemarja duševnega zdravja in socialnih stikov
- umiri življenjski ritem.
Asist. Dejan Kupnik, dr. med., spec. družinske medicine, ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, Kamnica: V ambulantah družinske medicine se zavedamo, da je srčno popuščanje prisotno pri okoli 2 % odrasle populacije, kar je 1 od 50 pacientov, in pri več kot 10 % ljudi starejših od 70 let, kar je 1 od 10 teh pacientov. Vsak družinski zdravnik bi moral glede na te odstotke in različne starostne skupine vpisanih pacientov imeti skoraj blizu 100 pacientov s srčnim popuščanjem, odkritih pa je približno 50 % teh, kar predstavlja veliko rezerve pri odkrivanju in zdravljenju. Večina neodkritih, prikritih pacientov je brezsimptomnih, ki pa jih lahko najdemo le z aktivnim iskanjem.
To pa je tudi izziv v družinski medicini na področju srčnega popuščanja. Torej ne le dovolj zgodnja prepoznava pacientov s srčnim popuščanjem, temveč tudi dovolj zgodnja prepoznava in redno spremljanje tistih pacientov, pri katerih lahko v prihodnosti pričakujemo razvoj srčnega popuščanja, tako na podlagi že prisotnih bolezni, drugih stanj, škodljivih razvad in izpostavljenosti. Zato je osnova delovanja družinske medicine preventiva v smislu aktivnega iskanja ogrožene populacije, zgodnja diagnostika, zdravljenje in redno spremljanje. Predvsem iščemo še zdravo, a ogroženo populacijo ljudi, za katere vemo, da obstaja večja verjetnost razvoja srčnega popuščanja, aktivno iščemo paciente, ki že imajo določene začetne patofiziološke spremembe, značilne za srčno popuščanje, a so še brez simptomov, nadalje paciente, ki že imajo razvite znake srčnega popuščanja, ter tiste z drugimi kroničnimi boleznimi, ki lahko vodijo v ali so že prispevale k razvoju srčnega popuščanja.
Poleg zgodnje prepoznave, diagnostike in zdravljenja, stremimo k zmanjšanju števila nenadnih akutnih poslabšanj ter k zmanjšanju števila hospitalizacij zaradi srčnega popuščanja, saj velja, da več kot je akutnih poslabšanj in hospitalizacij, slabša je prognoza takega pacienta. Prav tako paciente s srčnim popuščanjem naročamo na redne in pogostejše kontrole, tudi laboratorijske, nadzorujemo jemanje zdravil in izvajanje drugih aktivnosti proti poslabšanju srčnega popuščanja, urejamo druge bolezni, in paciente izobražujemo in spodbujamo.
Zgodnji simptomi pri ljudeh s srčnim popuščanjem še pred postavitvijo diagnoze so številni in marsikdaj nespecifični. Vsi pa nakazujejo motnjo prekrvavitve telesnih tkiv.
Pojavijo se vse večja bledica oziroma pepelnata barva kože, utrujenost, omotica, zaspanost, slabša sposobnost koncentracije, kognitivne motnje, glavobol, šumenje v ušesih, poslabševanje sluha, zadihanost, motnje prebave, nihanje krvnega tlaka, motnje srčnega ritma, hitrejša mišična utrujenost, motnje erekcije moškega, bolečine v prsih, nogah, sploh pri naporu.
Pozorni smo torej na ljudi, ki postajajo vedno bolj utrujeni, omotični in kondicijsko slabše opremljeni, ki so vse bolj zasopli pri naporu in še posebej v mirovanju, oziroma postajajo zasopli že pri običajnih dnevnih aktivnostih, kjer prej niso bili. Pozorni smo na ljudi, ki vse težje dihajo v položaju leže, sploh ponoči in ki vse bolj pokašljujejo. Pozorni smo na vse, ki se jim predvsem pri naporu pojavljajo bolečine v prsih, vratu, rokah, zgornjem delu trebuha, v ritnicah, stegnih in golenih nog po določeni prehojeni razdalji in ob počitku popustijo v nekaj minutah. Na ljudi, ki imajo znake kroničnega venskega popuščanja in imajo tudi spremenjeno kožo goleni, ali celo rane na golenih in stopalih, oziroma jim ranice po poškodbah dlje in težje celijo, kar je vse lahko posledica prekrvavitvenih motenj ob srčnem popuščanju. Pozorni smo na ljudi z občutkom nepravilnega utripa srca, na tiste, ki jim vse težje urejamo arterijsko hipertenzijo, na tiste, ki vse bolj otekajo in pridobivajo na teži, ko to ni posledica prekomernega kaloričnega vnosa, ampak zadrževanja tekočine v telesu.
Predvsem smo pozorni na ljudi, ki imajo že razvite kronične bolezni, kot so srčne bolezni vseh vrst, npr. ishemična bolezen srca oziroma koronarna bolezen, arterijska hipertenzija, motnje srčnega ritma, stanje po srčnem infarktu, stanje obolelosti srčnih zaklopk, stanje po vnetnih boleznih srca, druga stanja, ki ovirajo odtok krvi iz srca (motnje osrčnika, tudi tumorska obolenja srca), prekomerno jemanje protibolečinskih protivnetnih zdravil, motnje dihanja v spanju, rakaste bolezni srca, bolezni kopičenja s prizadetostjo srca (amiloidoza, hemokromatoza, sarkoidoza), ateroskleroza pomembnih arterij (vrat, noge), spremembe žil očesnega ozadja, sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen, povišane maščobe v krvi, povišana sečna kislina v krvi, stanje po možganski kapi, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen in druge pljučne bolezni, stanje po pljučni emboliji, hematološke bolezni kot so levkemije, policitemije, kronične vnetne in hormonske bolezni (revmatološke in vezivnotkivne bolezni, ščitnične motnje, druge hormonske motnje, luskavica, druge avtoimunske bolezni), depresije, pozorni smo na možnost toksične okvare srca po kemoterapijah in obsevalnih terapijah rakastih bolezni, na možnost okvare srca ob določenih kroničnih zdravilih, pa zaradi zlorabe alkohola, drog, kajenje, in izpostavljenost težkim kovinam in drugim vdihanim ali kako drugače v telo prinešenim strupenim snovem (barvila, laki pesticidi, polucija).
Zdravniki družinske medicine se v sklopu zgodnjega odkrivanja poleg kliničnega pregleda posvečamo tudi diagnostiki in začnemo zgodnje večstebrno zdravljenje srčnega popuščanja. Ob dokazanem pomanjkanju železa v krvi, sploh če vemo, da ima kar do 55 % pacientov s srčnim popuščanjem pomanjkanje železa, skrbimo za nadomeščanje železa pri teh pacientih predvsem intravensko, saj vemo, da so potrebe po železu v tej populaciji bolnikov kot tudi pri pacientih s kronično ledvično boleznijo precej večje kot sicer, pomanjkanje železa pa lahko poslabša samo srčno popuščanje. Paciente seveda napotujemo h kardiologom in specialistom drugih strok za natančno obdelavo.
Diagnostična orodja, ki pa so nam poleg kliničnega pregleda na voljo, pa so meritve krvnega tlaka, snemanje EKG, rentgen pljuč in srca, ultrazvok srca. Pogosto spregledani pacienti z začetnimi ultrazvočnimi znaki srčnega popuščanja, ki so še brez simptomov, so tisti, ki jim najdemo motnje polnjenja levega srčnega prekata, zadebelitev stene levega prekata, razširjen levi atrij srca. Šele v kasnejših fazah srčnega popuščanja se zniža še iztisna moč srca. Nadalje se poslužujemo laboratorijskih preiskav, kjer smo pozorni na vse vrednosti, ki lahko nakazujejo druge bolezni, ki lahko vodijo v srčno popuščanje ali take, ki nakazujejo prisotnost srčnega popuščanja. Še posebej smo pozorni na odstopanja v osnovni krvni sliki, na pomanjkanje železa, na povišane vrednosti krvnih maščob, sladkorja, sečne kisline, vnetnih parametrov, imunoloških pokazateljev kroničnih vnetnih bolezni, na ščitnične motnje, na motnje elektrolitov, na povišan NTproBNP v krvi, ki neposredno kaže na srčno popuščanje, na pokazatelje kronične ledvične bolezni, ki kažejo na ogroženost tudi v smeri srčnega popuščanja, in so povišani ledvični testi, znižana ledvična glomerulna filtracija, povišana količina albumina v urinu in povišano razmerje med albumini in kreatininom v urinu, UACR.
doc. dr. Gregor Zemljič, dr. med.: Celostna obravnava bolnika s srčnim popuščanjem združuje zgodnje odkrivanje, sodobno farmakološko zdravljenje in aktivno vlogo bolnika, kar skupaj pomembno prispeva k boljšim izidom bolezni. Ker gre za kronično in napredujočo bolezen, je zgodnje odkrivanje ključnega pomena za izboljšanje prognoze in kakovosti življenja bolnikov.
Možnosti zgodnjega odkrivanja vključujejo prepoznavanje dejavnikov tveganja, kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, koronarna bolezen in debelost. V presejalne namene se uporabljajo laboratorijski markerji (npr. natriuretični peptidi), elektrokardiogram in ultrazvočna preiskava srca (ehokardiografija), ki omogoča oceno strukture in funkcije srca še pred pojavom izrazitih simptomov. Pomembno vlogo ima tudi ozaveščanje bolnikov in redno spremljanje ogroženih skupin v ambulantah družinske medicine.
Sodobne terapije v zgodnjih fazah srčnega popuščanja so usmerjene v upočasnitev napredovanja bolezni in zmanjšanje tveganja za hospitalizacije. Med najučinkovitejša zdravila sodijo zaviralci sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS), zaviralci beta, antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev ter novejša skupina zdravil – zaviralci SGLT2, ki so se izkazali za zelo učinkovite tudi pri bolnikih brez sladkorne bolezni. Pomemben del terapije vključuje tudi nefarmakološke ukrepe, kot so prilagoditev življenjskega sloga, redna telesna aktivnost, omejevanje vnosa soli in tekočine ter nadzor telesne teže.
Diagnostika in zdravljenje zahtevata multidisciplinarni pristop, ki vključuje sodelovanje kardiologov, družinskih zdravnikov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov. Redno spremljanje bolnikov omogoča pravočasno prilagoditev terapije in preprečevanje zapletov. Uspešnost zdravljenja se kaže v zmanjšanju simptomov, izboljšanju funkcionalne zmogljivosti ter zmanjšanju smrtnosti in števila hospitalizacij.
Več informacij:
Matija Cevc: [email protected]
Dejan Kupnik: [email protected]
Gregor Zemljič: [email protected]
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije se za podporo zdravstveno – informativnim aktivnostim ozaveščanja o srčnem popuščanju zahvaljuje sponzorju Boehringer Ingelheim.
