Splošno velja, da je zdravo življenje temelj srečnega in kakovostnega življenja. Prav temu cilju sledi tudi Generalna skupščina Združenih narodov, ki je sprejela pobudo za oblikovanje in izvajanje resolucije z naslovom Desetletje ukrepanja Združenih narodov na področju prehrane.
Namen te resolucije je v desetletnem obdobju izboljšati kakovost življenja ljudi po vsem svetu z zmanjševanjem in odpravljanjem različnih zdravstvenih težav. Med najpogostejšimi izzivi izstopata podhranjenost in debelost, ki pogosto obstajata hkrati in na istih območjih. Posledično se pojavljajo prenizka telesna teža, prekomerna telesna teža, debelost ter številne nenalezljive bolezni, povezane s prehrano.
V središču te problematike je t. i. dvojno breme podhranjenosti. Podhranjenost v osnovnem pomenu označuje stanje, pri katerem posameznik ne prejme zadostne količine ali ustrezne kakovosti hranil, kar je posledica neuravnotežene prehrane.
Izraz »dvojno breme« poudarja, da gre za dva medsebojno povezana problema, ki izhajata iz istega vzroka. Prvi je prenizka telesna teža. V to skupino sodijo posamezniki z indeksom telesne mase (ITM) pod 18,5 kg/m². Ti se pogosto soočajo z zaostankom v rasti, izgubo mišične mase, pomanjkanjem hranil, splošno šibkostjo in izrazito telesno suhostjo.
Drugi vidik predstavlja prekomerna telesna teža oziroma debelost. Posamezniki z ITM nad 25 kg/m² sodijo v kategorijo prekomerne telesne teže, tisti z ITM nad 30 kg/m² pa veljajo za debele. Takšno stanje pomembno povečuje tveganje za številne bolezni, med drugim za sladkorno bolezen tipa 2, bolezni dihal, neplodnost, nekatere vrste raka, mišično-skeletne težave ter presnovne motnje, ki vplivajo na krvni tlak in raven holesterola.
Na prvi pogled se zdi, da sta podhranjenost in debelost popolni nasprotji, vendar sta v resnici tesno povezani.
Če v določeni populaciji večina ljudi uživa hrano brez upoštevanja njene kakovosti in ustrezne količine, lahko to pomeni, da manjšemu delu prebivalstva primanjkuje dostopa do zadostnih prehranskih virov. Tako se na eni strani pojavljata prekomerna telesna teža in debelost, na drugi pa podhranjenost in prenizka telesna teža.
Povzetek politike SZO, ki prikazuje tri ravni, na katerih se kaže dvojno breme podhranjenosti.
Dvojno breme podhranjenosti se lahko izrazi tudi na ravni posameznika. Posameznik je lahko v zgodnjem življenjskem obdobju podhranjen, kasneje pa zaradi sprememb v okolju, zlasti zaradi urbanizacije, razvije prekomerno telesno težo ali debelost. Ta prehod je tesno povezan z ekonomskim statusom in spremembami življenjskega sloga.
Podoben pojav lahko opazimo tudi na ravni gospodinjstva. V isti družini je lahko en član podhranjen, medtem ko drugi trpi za prekomerno telesno težo ali debelostjo. Takšne situacije se lahko pojavijo v družinah s srednjimi dohodki, kjer se več pozornosti in sredstev namenja prehrani otrok, medtem ko je prehrana odraslih zanemarjena.
Na širši ravni se dvojno breme podhranjenosti kaže tudi na ravni populacije. V posameznih skupnostih, regijah ali državah se hkrati pojavljata podhranjenost in debelost, pri čemer so pogosto bolj prizadete ženske kot moški. Podatki kažejo na razsežnost problema: leta 2014 je bilo po svetu približno 462 milijonov odraslih podhranjenih, leta 2016 pa skoraj 155 milijonov otrok, mlajših od pet let. Približno 264 milijonov žensk se sooča z anemijo zaradi pomanjkanja železa. Po drugi strani je okoli 1,9 milijarde odraslih prekomerno težkih, od tega več kot 600 milijonov debelih, ter približno 41 milijonov otrok, mlajših od pet let, s prekomerno telesno težo ali debelostjo.
Slika: Z višjimi dohodki se življenjski slog spremeni: ljudje postanejo manj telesno aktivni, več časa presedijo ter pogosteje posegajo po energijsko bogati, vendar hranilno revni hrani. To vodi v povečano pojavnost prekomerne telesne teže in debelosti.
Še posebej izrazito se ta problem pojavlja v državah v razvoju, kjer poteka intenziven prehranski prehod in kjer so prisotne velike razlike v dohodkih prebivalstva.
Vzroki za dvojno breme podhranjenosti so kompleksni. Eden ključnih je t. i. prehranski prehod, povezan z gospodarskim razvojem. Z višjimi dohodki se življenjski slog spremeni: ljudje postanejo manj telesno aktivni, več časa presedijo ter pogosteje posegajo po energijsko bogati, vendar hranilno revni hrani. To vodi v povečano pojavnost prekomerne telesne teže in debelosti.
Na drugi strani imajo posamezniki z nižjimi dohodki omejen dostop do kakovostnih živil. Čeprav so pogosto bolj telesno aktivni, težje zagotovijo ustrezen energijski in hranilni vnos, kar vodi v podhranjenost.
Pomembno vlogo ima tudi epidemiološki prehod, ki pomeni premik od nalezljivih bolezni in bolezni, povezanih s podhranjenostjo, k vse večji pojavnosti nenalezljivih kroničnih bolezni. Poleg tega demografski prehod, ki vključuje staranje prebivalstva in podaljševanje življenjske dobe, dodatno vpliva na razširjenost teh zdravstvenih izzivov.
Zaradi resnosti problema so bile sprejete številne pobude za njegovo reševanje. Med njimi izstopajo t. i. »dvojno učinkoviti ukrepi«, ki hkrati naslavljajo podhranjenost in debelost. Ti vključujejo različne intervencije, programe in politike, kot so zagotavljanje ustrezne prehrane in oskrbe v obdobju nosečnosti, spodbujanje dojenja ter uvajanje zdravih prehranskih praks v vrtcih, šolah, javnih ustanovah in na delovnih mestih.
Ključna področja ukrepanja vključujejo vzpostavitev prehranskih sistemov, ki omogočajo zdravo in trajnostno prehrano, usklajevanje zdravstvenih sistemov za zagotavljanje osnovnih prehranskih storitev, ustvarjanje varnega in spodbudnega okolja za zdravo prehranjevanje v vseh življenjskih obdobjih, socialno zaščito in izobraževanje o prehrani, izboljšanje prehrane skozi trgovino in investicije ter krepitev upravljanja in odgovornosti na področju prehrane.
Dvojno breme podhranjenosti je globalni izziv, ki ga je mogoče učinkovito reševati le z usklajenim delovanjem na več ravneh. Na ravni države je ključno zagotavljanje enakomernega dostopa do kakovostne hrane ter izvajanje ustreznih politik, na ravni posameznika pa imajo odločilno vlogo življenjske navade – redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana ter zmanjševanje vnosa sladkorjev in nasičenih maščob.
Le s celostnim pristopom je mogoče doseči cilje trajnostnega razvoja, ki vključujejo odpravo vseh oblik podhranjenosti ter zagotavljanje zdravja in dobrega počutja za vse ljudi v vseh življenjskih obdobjih.
Vir povzetka tukaj.