Vse več držav z nizkimi in srednjimi dohodki se danes sooča s kompleksnim in zaskrbljujočim pojavom: hkrati narašča delež ljudi s prekomerno telesno težo in debelostjo, medtem ko pomemben del prebivalstva še vedno trpi zaradi podhranjenosti. Ta pojav, ki ga strokovnjaki označujejo kot »dvojno breme podhranjenosti«, postaja ena ključnih globalnih javnozdravstvenih težav.
Nedavna obsežna analiza, objavljena v znanstveni reviji The Lancet, je zajela podatke iz 126 držav z nizkimi in srednjimi dohodki. Raziskovalci so ugotovili, da ima kar 48 teh držav hkrati visoko razširjenost debelosti pri odraslih in podhranjenosti pri otrocih ali ženskah v rodni dobi. To pomeni, da se države ne soočajo več zgolj z enim prehranskim problemom, temveč z dvema skrajnima oblikama, ki obstajata vzporedno.
Slika: Razširjenost dvojnega bremena podhranjenosti v devetdesetih letih prejšnjega stoletja (zgoraj) in desetletje po letu 2010 (spodaj). Temnejša rdeča barva označuje večjo razširjenost debelosti in podhranjenosti.
Po kriterijih raziskave je država uvrščena med tiste z dvojnim bremenom, če ima vsaj 20 % odraslega prebivalstva prekomerno telesno težo ali debelost, hkrati pa je prisotna ena od oblik podhranjenosti – bodisi zaostajanje v rasti pri otrocih, prenizka telesna masa ali pa podhranjenost pri ženskah (prav tako nad pragom 20 %). Ti podatki jasno kažejo, da ne gre za obrobni pojav, temveč za razširjen in sistemski problem.
Pomembno je poudariti, da se je globalna prehranska slika v zadnjih desetletjih bistveno spremenila. V preteklosti smo podhranjenost večinoma povezovali z revnejšimi državami, medtem ko je bila debelost značilna predvsem za bogatejše dele sveta. Danes ta delitev ne drži več. Globalizacija prehrane, urbanizacija in spremembe v načinu življenja so privedle do tega, da imajo številne države hkrati dostop do poceni, energijsko goste, a hranilno revne hrane, medtem ko kakovostna in raznolika prehrana ostaja nedosegljiva za velik del prebivalstva.
Rezultat teh sprememb je paradoksalna situacija, v kateri lahko v isti skupnosti – ali celo znotraj istega gospodinjstva – najdemo posameznike z debelostjo in hkrati tiste, ki so podhranjeni. Na primer, odrasli lahko uživajo energijsko bogato, vendar prehransko osiromašeno hrano, medtem ko otroci ne dobijo dovolj hranil za normalen razvoj.
Takšno dvojno breme ima resne posledice za zdravje prebivalstva. Na eni strani debelost povečuje tveganje za kronične nenalezljive bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka.
Na drugi strani podhranjenost negativno vpliva na telesni in kognitivni razvoj otrok, oslabi imunski sistem ter poveča tveganje za bolezni in prezgodnjo smrtnost. Poleg tega lahko podhranjenost v zgodnjem obdobju življenja poveča verjetnost za razvoj debelosti in presnovnih bolezni v odraslosti, kar dodatno poglablja problem.
Strokovnjaki opozarjajo, da so ključni vzrok za ta pojav neustrezni prehranski sistemi, ki ne zagotavljajo dostopa do cenovno dostopne, kakovostne in hranilno ustrezne hrane za vse sloje prebivalstva. Namesto tega pogosto spodbujajo uživanje visoko predelanih živil, bogatih s sladkorji, maščobami in soljo, ki prispevajo k energijskemu presežku, ne pa tudi k ustreznemu vnosu hranil.
Zaradi tega danes ni več smiselno držav deliti na tiste, ki se soočajo s podhranjenostjo, in tiste, ki se soočajo z debelostjo. Realnost je bistveno bolj kompleksna: številne države se soočajo z obema izzivoma hkrati, kar zahteva celostne in usklajene pristope k reševanju prehranskih problemov.
Reševanje dvojnega bremena podhranjenosti zahteva spremembe na ravni prehranskih politik, izboljšanje dostopa do kakovostne hrane ter večjo osveščenost o pomenu uravnotežene prehrane. Brez sistemskih ukrepov se bo ta trend verjetno nadaljeval, kar bo imelo dolgoročne posledice za zdravje posameznikov in družb kot celote.
Vir povzetka in foto: https://healthpolicy-watch.news/