Sladkorna bolezen se pojavi zaradi različnih razlogov, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo, vendar za njen nastanek zagotovo ni krivo sladko sadje ali sladice, ki ste jih jedli včeraj.
Morda je nastanek sladkorne bolezni še najlažje razumeti, če se ozremo okrog sebe in ugotovimo, da ima nekdo poslabšan vid, nekdo izrabo sklepov, vi imate pač »izrabljeno ali upehano« trebušno slinavko. Vzrok, ki ga je treba izpostaviti, je genska zasnova, ki določa, kako hitro se tekom življenja trebušna slinavka upeha. So namreč tudi ljudje, ki imajo čezmerno telesno težo in zelo nezdravo živijo, pa se sladkorna bolezen ne razvije.
Obtoževanje samega sebe, kaj vse ste naredili narobe, ne vodi do uspeha. Raje se o sladkorni bolezni posvetujte z zdravstvenimi strokovnjaki (pozor: sosed s sladkorno boleznijo ni nujno najboljši svetovalec) in sprejmite sladkorno bolezen kot del sebe.
Dejstvo je, da je sladkorna bolezen napredujoča, torej bo treba prilagoditi zdravljenje in ob tem pogosto tudi življenjski slog, tudi v prihodnje, ko bo potrebno stopnjevanje zdravljenja.
Življenje s sladkorno boleznijo ni le merjenje sladkorja v krvi in štetje ogljikovih hidratov. Je vsakodnevno prilagajanje – svojim občutkom, telesu, energiji in situacijam, ki jih ne moreš vedno predvideti. Sladkorna bolezen ne pomeni, da moraš živeti v strahu, ampak da se naučiš živeti bolj zavestno.
Pomeni več poslušanja svojega telesa. Opazovanje, kako se odziva na hrano, gibanje, stres, pomanjkanje spanja. Pomeni sprejemanje, da niso vsi dnevi enaki in da popolnost ni cilj – doslednost in razumevanje samega sebe sta.
S pravo podporo, znanjem in odnosom do sebe lahko sladkorna bolezen postane del življenja – ne definicija tvojega življenja. Ne rabi te omejevati, ampak te lahko nauči discipline, strukture in globljega stika s sabo.