V Sloveniji živi približno 150.000 ljudi s sladkorno boleznijo. Med njimi je med 2.500 in 3.000 bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 1. Ta oblika se najpogosteje pojavi že v otroških letih, saj trebušna slinavka preneha izločati inzulin, kar zahteva vseživljenjsko zdravljenje z inzulinskimi pripravki.
Sladkorna bolezen tipa 2 pa predstavlja kar 90 odstotkov vseh primerov. Običajno se razvije kasneje v življenju, bolnikom pa omogoča več možnosti za spremembe življenjskega sloga in izkoriščanje lastnega inzulina. Prav zdrav način življenja lahko bistveno zmanjša tveganje za njen nastanek.
Svetovni dan sladkorne bolezni obeležujemo 14. novembra, na rojstni dan Fredericka Bantinga. Skupaj s Charlesom Bestom je zasnoval idejo, ki je leta 1921 privedla do odkritja inzulina.
Preden se razvije sladkorna bolezen, nastopi obdobje, ki ga imenujemo prediabetes. Prediabetes je stanje, pri katerem je raven glukoze v krvi višja od normalne, vendar še ne dosega vrednosti za sladkorno bolezen tipa 2. Običajno se pojavi zaradi inzulinske rezistence, ko celice ne reagirajo pravilno na inzulin.
Največje tveganje imajo osebe s prekomerno telesno težo, sedečim načinom življenja, visokim krvnim tlakom, povišanim holesterolom ter tisti z družinsko anamnezo sladkorne bolezni. Dodatni dejavniki vključujejo gestacijski diabetes, sindrom policističnih jajčnikov in starost nad 45 let.
Prediabetes je opozorilni znak – brez sprememb življenjskega sloga lahko v 3–5 letih preide v sladkorno bolezen tipa 2. Poleg tega povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni in možgansko kap.