Piše: Jasna Jukić Petrovčič
O tem, kakšna je pot do zdravila smo se pogovarjali z dr. Luko Peternelom vodjo Farmacevtskega razvoja v Razvojnem centru Slovenije (RCS) v podjetju Lek.
Luka Peternel, lepo pozdravljeni. Ste vodja Farmacevtskega razvoja v Razvojnem centru Slovenije (RCS) v podjetju Lek in vas prosim, da za bralce naše revije predstavite sebe in vaše delo.
Dr. Luka Peternel, osebni arhiv.
Lep pozdrav tudi vam in vašim bralcem. Univerzitetni študij farmacije sem končal leta 2001, nato sem se vpisal na doktorski študij in doktoriral iz farmacevtskih znanosti leta 2005. V tem času sem se že pridružil podjetju Lek, najprej na področju raziskav učinkovin, nekaj let kasneje pa Razvojnemu centru Slovenija (RCS), ki je največji razvojni center v Sandozu. Moji prvi raziskovalni koraki v RCS so bili na področju predformulacij in področju in vivo in vitro korelacij.
Morda samo pojasnim, kaj so predformulacije ter in vitro in vivo korelacije (IVIVC). Predformulacije predstavljajo zelo široko področje raziskovalnega dela, kjer z raziskavami učinkovin in pomožnih snovi v zdravilu pravilno ovrednotimo ključne fizikalno kemijske lastnosti zdravila. IVIVC pa naslavlja področje razvoja, kjer s pomočjo laboratorijskih eksperimentov (to pomeni in vitro) ovrednotimo sproščanje zdravila v telesu ter prehod učinkovine preko epitelnih pregrad, s čimer lahko tudi napovedujemo oziroma simuliramo koncentracijo učinkovine v telesu (to pomeni in vivo). Pri tem uporabljamo napredne eksperimentalne tehnike, npr. umetni želodec in črevo, ter napredno računalniško modeliranje in simulacije. Umetni želodec/črevo je inovativna naprava, ki je bila narejena s slovenskim znanjem in omogoča boljši vpogled v delovanje farmacevtskih oblik.
Foto: Arhiv Leka
Nato sem začutil, da me zanima vodenje, kjer lahko bolj strateško usmerjaš razvojne ekipe in projekte. Najprej sem vodil manjši razvojni laboratorij iz področja in vivo in vitro korelacij, nato skupino, kjer smo bili odgovorni za razvoj izdelkov, in sicer za celoten cikel razvoja, od začetnih eksperimentov do prihoda na trg. Izdelki so različne farmacevtske oblike kot npr. tablete, kapsule, injekcije, nazalna pršila itd.
Trenutno sem vodja Farmacevtskega razvoja z več kot 80 sodelavci, ki so odlični tehniki, raziskovalci in vodje posameznih razvojnih skupin. Razvijamo izdelke za vse svetovne trge, od Združenih držav Amerike, Japonske, celotne Evropske unije do Slovenije.
Kdaj se ljudje prvič srečajo z zdravili?
Z zdravili se srečamo že v otroštvu. Bi si pa vsi želeli, da bi bilo tega čim manj v zgodnjih otroških letih.
S starostjo se uporaba zdravil veča, s čimer povečujemo kakovost življenja tudi v poznejšem obdobju življenja. Zagotovo velja, da se danes zaradi vedno bolj naprednih možnosti zdravljenja, ki so dostopne vedno širši množici, podaljšuje tudi življenjska doba. Na primer antibiotiki pri zdravljenju bakterijskih okužb, ki so bile v preteklosti neozdravljive.
Bom povedal še svojo izkušnjo, ki je bolj osebna in bi se lahko tragično končala, pa je kljub vsemu zanimiva in poučna predvsem zaradi načina shranjevanja zdravil.
Zelo zgodaj v otroštvu sem se srečal z zdravilom za zdravljenje oseb s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je imel moj dedek. Bil sem zelo zvedav otrok in sem mislil, da so tablete bonboni. Pojedel sem en tak »bonbon«. Moje stanje se je seveda poslabšalo zelo hitro in na srečo smo dovolj hitro prispeli na urgenco, kjer so mi nudili ustrezno pomoč. K sreči tablete po zaužitju v želodcu še niso razpadle, zaradi česar je bilo praznjenje prebavnega trakta učinkovito.
Zakaj govorim to zgodbo? Ker je zelo pomembno pravilno shranjevanje zdravil, da jih v roke (ali usta) ne dobi zvedav otrok ali na primer oseba z demenco. Zdravila so namenjena zdravljenju, lahko pa se ob neprimerni uporabi zgodijo tudi nesreče. Iz tega lahko potegnemo nauk, kako pomembno je pravilno shranjevanje zdravil. Da so nedosegljiva otrokom, po potrebi tudi pod ključem. Vsako zdravilo je lahko tudi nevarno, če ga zaužijemo v prevelikem odmerku, ali če ga zaužije oseba, ki ji zdravilo ni namenjeno. Po drugi strani pa zdravila ključno prispevajo h kakovosti življenja in preživetju, zato je zelo pomembno upoštevati navodila zdravnika oz. farmacevta.
Nekatera zdravila so za občasno rabo, nekatera za zdravljenje kroničnih bolezni. Morda lahko pojasnite glavno razliko?
Čas trajanja zdravljenja in jemanja zdravil je povezan z naravo bolezni. Določene terapije so kratkotrajne, določene terapije morajo biti dolgotrajne oz. vseživljenjske.
Na primer bolečina ob zobobolu. Takrat nam zelo pomagajo zdravila za lajšanje bolečine, ki je v primeru zobobola občasne in kratkotrajne narave. Prav tako zdravila pri prehladu, kašlju, zamašenem nosu. Tudi antibiotiki so za kratkotrajno zdravljenje. Takrat smo vsi hvaležni takšnemu zdravilu, da nam hitro in učinkovito pomaga.
Medtem ko nekatera druga zdravila, na primer za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, maščob in sladkorja v krvi, bolezni živčevja, zahtevajo drugačen pristop in je potrebno dolgotrajno zdravljenje. Pri določenih boleznih je enostavno tako, da je potrebno zdravila jemati na dolgi rok.
Vedno pa je pomembno, da dosledno upoštevamo navodila zdravnikov, saj so oni tisti, ki najbolje poznajo naše zdravstveno stanje, postavijo diagnozo in predpišejo zdravilo. Vedno pa poleg zdravil k splošnemu dobremu počutju in zdravju prispeva zdrav življenjski slog.
Kakšne oblike zdravil poznamo?
Večini ljudi je najbolj poznana razdelitev zdravila glede na bolezni oz. prizadeti del telesa, ki ga želimo »pozdraviti«: na primer zdravila za zdravljenje rakavih bolezni, bolezni srca in ožilja, bolezni gibal,…
Predvsem na področju farmacevtskega razvoja ali generične farmacevtske industrije pa zdravila velikokrat delimo glede na način aplikacije oz. vnosa v telo.
Vsi poznamo tablete, kapsule, sirupe, ki jih vnašamo skozi usta (peroralno), kar je najbolj enostavna in naravna aplikacija za bolnike. Pri sirupih je velikokrat priložena tudi žlička ravno prave velikosti in oblike, ki omogoča pravilno in lažje odmerjanje.
Že malo težji način dajanja zdravil je skozi nos (nazalna aplikacija). To so npr. nosni spreji oz. pršila, kjer je pomembno, da lahko pršilo pravilno primemo, po potrebi pretresemo in ga vbrizgamo v nos. Tudi kapljice, mazila, kreme za aplikacijo v/na oči ušesa, kožo, sluznico (topikalna aplikacija) imajo svoje zahteve.
Zelo učinkovit je način dajanja zdravil v telo s pomočjo injekcijskih igel direktno v žilo, organ ali podkožje. V tem primeru govorimo o injekcijah in infuzijah in parenteralni aplikaciji.
Pri dajanju zdravil direktno v žilo lahko nastopi učinek zelo hitro, saj se izognemo potovanju zdravil skozi prebavni trakt, kjer se lahko zdravilo pod vplivom prebavnih sokov tudi razgradi in lahko postane neučinkovito. To je pomembno predvsem za (podobna) biološka, zdravila, v katerih so učinkovine, npr. beljakovine. Če bi ta zdravila vnesli skozi usta, bi beljakovina v želodcu razpadla in bi s tem izgubili vso učinkovitost.
Naj poudarim, da je zelo pomemben pravilen način aplikacije zdravila, da učinkovina res pride do mesta, kjer mora delovati.
Kako zdravilo sploh deluje?
Ključno je, da učinkovina pride do mesta delovanja, da doseže želeni učinek.
Učinkovina v zdravilu se v telesu veže na prijemališča, na primer na encim ali receptor in pri tem sproži ali zavre določeno reakcijo v telesu. Zdravilo poleg učinkovine vsebuje tudi pomožne snovi, katerih naloga je zagotoviti, da učinkovina sploh pride do mesta delovanja. S pomožnimi snovmi in posebnimi oblogami zagotovimo, da se učinkovina lahko iz zdravila sprošča dalj časa, kar npr. omogoča podaljševanje časa med odmerjanjem. Zagotoviti moramo tudi ustrezno stabilnost zdravila v času shranjevanja pred aplikacijo. Vse to že prej predvidimo in ovrednotimo v času razvoja zdravila.
Primer tablete: ko jo pojemo, mora tableta razpasti, učinkovina se mora sprostiti iz tablete, raztopiti in nato absorbirati iz črevesnega trakta v kri. Zelo je pomembno, da vemo, kako je zdravilo zgrajeno in v kakšnem mikro okolju v našem telesu bo doseglo učinek. Ker, če se ne absorbira, ne bo želenega učinka, kar pa je osnovni namen, zakaj smo razvili zdravilo.
Kaj se preveri pri zdravilu, preden pride do uporabnika – učinkovitost, varnost, kakovost?
Začetek razvoja novega zdravila praviloma sledi smernicam varnosti, kakovosti in učinkovitosti, ki so predpisane s strani regulatornih organov. Potrditev doseganja vseh treh kriterijev pa je pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, ki ga dodeli državna agencija za zdravila in medicinske pripomočke.
Vsako zdravilo je tako skrbno pregledano, še preden zapusti tovarno in pride do uporabnika.
Za vsa zdravila veljajo zelo strogi standardi, zato je vsaka serija zdravila pred prihodom na trg skladna s kakovostjo, ki je bila potrjena s strani agencije. Pomeni, podprta s študijo učinkovitosti, ki podpira enakovredno uporabo kot z originalnim zdravilom. Je skrbno pregledana, tako z vidika vsebnosti učinkovin, pomožnih snovi, ovojnine, stabilnosti, sterilnosti, kot tudi z vrsto drugih testov.
Kot primer lahko navedem, da je pri zdravilih, preden pridejo na trg, če bi sešteli število analiz za eno serijo zdravila od začetka proizvodnje do sproščanja na trg, bi v povprečju govorili o več kot 50-tih različnih analizah.
Ko pridejo zdravila do uporabnika, morajo imeti verodostojne informacije o učinkovitosti, opozorilih, previdnostnih ukrepih, kontraindikacijah, neželenih učinkih in drugih z zdravilom povezanih ukrepih, vse te informacije pa so pridobljene v različnih fazah od razvoja do preizkušanja zdravila.
Kakšna so glavna priporočila ob jemanju zdravil? Je razlika, če vzamemo zdravilo na tešče, pred jedjo, po jedi, s kozarcem vode ali ga kar »na suho« pogoltnemo?
Najboljši nasvet je, da upoštevamo priporočila zdravnika in/ali farmacevta in navodila za uporabo, ki so priložena zdravilu. To je zelo pomembno, ker je direktno povezano z varnostjo in učinkovitostjo.
Pri jemanju zdravil nikakor ne velja rek »saj v želodcu se vse zmeša«.
Najbolj pomembno pri jemanju tablet ali kapsul je, da ob tem popijemo kozarec vode. Zakaj? Zato, da se tableta lahko raztopi, razgradi, da se začne sproščati učinkovina in da se le-ta lahko absorbira v krvni obtok. Tu lahko dam prispodobo: če damo sol v lonec in vanj ne dolijemo vode, se sol ne bo raztopila.
Pomembno je tudi, ali se sme tableta vzeti pred ali po jedi, na tešče ali koliko ur pred, po obroku. Prebavni trakt ima svoje zakonitosti. Če jemo mastno hrano, se ob tem sproščajo različni encimi in druge snovi v prebavnem traktu, ki vplivajo na raztapljanje in absorpcijo zdravila. V fazi razvoja zdravila natančno izmerimo, kako hrana vpliva na delovanja zdravila. Glede na te rezultate so podana navodila za jemanje zdravil, ki jih moramo dosledno upoštevati.
Še en primer. Mnogo ljudi ne ve, ali lahko razpolovi tableto na pol ali ne. Pravilo je, da tablete razpolavljamo samo takrat, ko je v navodilih izrecno napisano oz. dovoljeno, da jih lahko.
Tableta je lahko prevlečena s posebno oblogo, ki tableto in učinkovino v želodcu ščiti pred želodčno kislino. V primeru, da razpolovimo tableto, to zaščito izgubimo in želodčna kislina lahko učinkovino razgradi. Če tablete nimajo zareze za razpolavljanje, je že to sam po sebi jasen znak in prepolavljane tablet s kuhinjskimi pripomočki res ni na mestu.
Vedno so narejene natančne študije, kako samo jemanje zdravil vpliva na njihovo delovanje. S tem, ko upoštevamo navodila, zagotovimo najboljši možen učinek zdravila. Zato je tako pomembno, da bolniki razumejo tako ustna kot pisna navodila. Mnogokrat zdravstveni delavci tudi preverijo, ali so jih pravilno razumeli.
Vedno zdravila jemljemo v skladu z navodili. Če se izkaže, da nam neko zdravilo povzroča težave, je pomembno, da o tem obvestimo zdravnika. Zdravila, odmerka ali režima odmerjanja nikoli ne spreminjamo sami.
Lahko pride do medsebojnega učinkovanja med hrano in določenimi zdravili? Običajno popijemo zdravilo z vodo. Kako druge tekočine vplivajo, npr. mleko, kava, čaj, alkohol, sadni sokovi?
Veliko zdravil se deloma razgradi (presnovi) s pomočjo encimov, ki se nahajajo v steni tankega črevesa in v jetrih. Sestavine v hrani in pijači lahko delovanje teh encimov upočasnijo ali pospešijo, kar posledično vpliva na to, koliko učinkovine bo prišlo do mesta delovanja oziroma kakšen bo učinek zdravila pri posameznem odmerku.
Grenivkin sok je primer živila, ki zavira delovanje encima, ki sodeluje pri presnovi številnih zdravil. Če skupaj s takim zdravilom zaužijemo grenivko, encim ne more delovati in v krvni obtok/na mesto delovanja pride več zdravila, kot je bilo predvideno. Rezultat: več učinkovine v telesu, kar lahko privede do prekomernega učinka in pojava neželenih učinkov.
Nekaterih zdravil ne smemo pojesti skupaj s kalcijem, npr. z mlekom, saj nastane kompleks, ki se ne more absorbirati iz črevesja. In če se ne absorbira, se zdravilo izloči z blatom in ni učinkovito. Tak primer so nekateri antibiotiki (tetraciklini).
Tudi alkohol lahko spremeni namen že prej omenjenih funkcionalnih prevlek na tableti. To lahko vpliva na hitrost sproščanje učinkovine iz zdravila, kar lahko vodi v neželene učinke.
Na splošno zato priporočamo, da zdravilo vedno popijemo s kozarcem vode, in da upoštevamo vsa navodila glede jemanja zdravil, ki sta nam jih dala zdravnik in farmacevt.
Kako se lahko izognemo škodljivemu jemanju zdravil?
Ker je to res pomembno, naj povzamem napotek iz prejšnjih dveh odgovorov, da zdravila jemljemo skladno z navodili zdravnika in/ali farmacevta oziroma priloženimi navodili za uporabo. Nikoli ne jemljemo zdravil, ki so bila predpisana komu drugemu in svojih zdravil ne dajemo drugi osebi. Kar pomaga nam, lahko za drugega pomeni veliko zdravstveno tveganje.
Lahko opišete razliko med originatorskim in generičnim zdravilom?
Generično in originatorsko zdravilo imata enako učinkovino v smislu količine in kakovosti ter enako obliko zdravila. V fazi razvoja mora biti dokazano, da je po zaužitju/aplikaciji generičnih zdravil količina učinkovine v krvi enaka, kot pri originatorskem zdravilu, in da je koncentracijska krivulja v odvisnosti od časa pri obeh zdravilih primerljiva. Razlika je v fazi razvoja, saj morajo proizvajalci originatorskih zdravil v fazah razvoja učinkovitost in varnost zdravil šele ugotoviti in dokazati, proizvajalci generičnih zdravil pa dokazujejo “samo” primerljivost z originatorskim zdravilom. Ker so faze razvoja originatorskih zdravil bistveno zahtevnejše in je potreben večji finančni vložek, so posledično novejša, originatorska zdravila tudi dražja.
Kako je s sočasno rabo več zdravil hkrati? Lahko nastanejo součinki?
Učinkovine v več zdravilih hkrati lahko med seboj »tekmujejo« za določena prijemališča v telesu ali med sabo celo reagirajo. Tu je zelo pomembno, da se zdravnik, ki predpiše terapijo in farmacevt, ki izda zdravilo, tega zavedata. Prav tako moramo biti pozorni, če hkrati jemljemo zdravila in različna prehranska dopolnila ali zdravilne rastline. Tudi te lahko vsebujejo snovi, ki tekmujejo ali reagirajo z zdravilom in povzročijo težave, česar si ne želimo.
Če imamo dvom, vedno vprašajmo zdravnika in/ali farmacevta.
Kako zaznamo neželene učinke oz. kako vemo, da je neka težava zaradi zdravila?
Zavedati se moramo, da je učinek zdravila odvisen od odmerka, in da lahko vsako zdravilo glede na odmerek ali zdravi ali škodi. Glede na zdravstveno stanje in osebne lastnosti posameznika, se zdravnik odloči za zdravilo in velikost odmerka. Običajno so odmerki, namenjeni otrokom bistveno manjši, kot za odrasle. Nekatera zdravila se odmerjajo na kilogram telesne teže bolnika.
Če opazimo neželene učinke, se vedno takoj posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom in nikoli samovoljno ne prekinjamo ali spreminjamo zdravljenja. Vzroki za težave so lahko različni in niso vedno povezani z zdravilom. Večkrat lahko težavo odpravimo s pravilnim jemanjem in odmerjanjem zdravila. Vedno pa je potrebno vse težave obravnavati enako resno.
V začetku najinega pogovora ste omenili vašo izkušnjo z jemanjem zdravila v otroštvu. Zato ni odveč ponoviti, kako varno shranjujemo zdravila doma?
Zdravila vedno shranjujmo na varnem mestu, da do njih otrok nima dostopa. Kot imamo shranjena na varnem mestu čistila, da ne pride do zastrupitve. Če je potrebno, imamo zdravila pod ključem. Tudi, ko pripravimo zdravila v razdelilno škatlico za cel dan ali cel teden je pomembno, da je škatlica z zdravili shranjena na varnem mestu, ki je nedosegljiv otrokom ali osebam z manjšimi miselnimi sposobnostmi (npr. demenca).
Zdravila morajo biti shranjena na primerni temperaturi in vlagi – kot piše na ovojnini in v navodilu: shranjujejo se lahko npr. pri sobni temperaturi, pri temperaturi med 2 in 25 stopinj Celzija ali izključno v hladilniku. Zdravila tudi ne smejo biti shranjena tam, kjer je veliko vlage, na primer v kopalnici ali neposredno nad radiatorjem.
Kako shranjevati zdravila na poti?
Ko gremo na pot z avtom, moramo pomisliti tudi na to, da se temperatura v sprednjem predalu v armaturi ali v kovčku v prtljažniku lahko razlikuje od temperature v kabini, kjer jo ustrezno uravnamo s klimatsko napravo. Poleti se tako zdravila lahko pregrevajo, pozimi pa zmrzujejo, če jih ustrezno ne zaščitimo. Večinoma so kemijske reakcije, ki so odgovorne za razgradnjo zdravil, pri visoki temperaturi pospešene. Prav tako se struktura zdravila pri odtaljevanju lahko spremeni.
Še posebej moramo biti pozorni pri (podobnih) bioloških zdravilih, ki morajo biti ves čas na temperaturi 2-8 stopinj Celzija – v hladilniku oz. na poti v hladilni torbi. Če (podobna) biološka zdravila shranjujemo pri višji temperaturi, lahko beljakovine v biološkem zdravilu zakrknejo. Enako kot beljak oz. jajce zakrkne, ko ga damo na ogreto ponev. Za beljakovine v biološkem zdravilu velja enako, kot za beljakovine v živilih, ki jih shranjujemo v hladilniku. Tako, kot ne damo sira ali mesa oz. hitro pokvarljivih živil v kovček ali predal v armaturi, tudi zdravil ne dajajmo vanj. Zato imejmo na poti vsa zdravila vedno v hladilni torbi oz. jih shranjujemo skladno z navodili.V končni fazi je zdravje ena največjih vrednot, zato, dajmo se potruditi in ustrezno poskrbeti za zdravila vedno in povsod.
Kaj pomeni rok uporabe zdravila? Lahko vzamemo zdravilo po pretečenem roka?
Ne, ne smemo ga vzeti po pretečenem roku uporabe. Po roku uporabe se lahko v zdravilu na primer poveča količina razpadnih snovi do nivoja, ko ne samo, da ni več učinkovito, lahko postane celo škodljivo. Odvisno v kaj razpade. Zato je zelo pomembno, da uporabljamo zdravila do roka uporabe.
Proizvajalec zdravila jamči, da je zdravilo do napisanega roka skladno s predpisanim standardom in z regulatorno dokumentacijo.
Če vam rok uporabe zdravila preteče, ga ne vzemite. Prosite zdravnika za nov recept.
Vaša zaključna misel za naše bralce.
V Leku se vsak dan trudimo in tudi zagotavljamo, da so vsa naša zdravila varna, učinkovita in kakovostna ter da so tudi informacije o boleznih in zdravilih na naši spletni strani www.lek.si , s katerimi želimo bolnikom in njihovim svojcem pomagati pri razumevanju bolezni in procesa zdravljenja, verodostojne, preverjene in strokovno uravnotežene. Verjamem, da bolnikom s tem zvišujemo kakovost življenja.
Morda se ljudje niti ne zavedajo, a celotna pot zdravila od razvoja do uporabnika je zelo strogo nadzorovana, preverjana tako s strani internih služb kot tudi zunanjih regulatornih agencij.
Za zaključek bi želel spodbuditi vse bralce k zdravemu načinu življenja, saj samo zdravila ne rešijo vsega, lahko pa ključno pomagajo pri premagovanju zdravstvenih težav. Poleg zdravil, ki povečajo kakovost življenja in pomagajo, da pridemo do tja, kamor želimo, je izjemno pomemben zdrav življenjski slog za dušo in telo.
