Piše: dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med
V zadnjih mesecih je Slovenijo razburkal vihar podnebnih sprememb, iz katerih naj bi sekali bliski in strele ter spremenili prehranski krožnik posameznika. Recimo, v sadno-zelenjavno kolo, ki so ga pred ne tako davnimi leti lansirali organi NIJZ kot vzpodbudo za večji delež sadja in zelenjave v vsakodnevni prehrani.
Takrat se nihče ni posebej razburjal. Tudi nad tem ne, da so potem ljudje napačno razumeli, da je »bolj zdravo«, če za kosilo pojedo samo solato ali pa kilogram jabolk oziroma grozdja, kot če bi pojedli mešani obrok.
Marketing je tu takoj našel svojo priložnost. Tipični primer so tržni prevodi tega kolesa, ko so sadje in zelenjavo spremenili v »smutije« in podobno, ter na ta račun služili (in še služijo) mastne denarce. Nihče ni govoril o (pre)visokem vnosu fruktoze, ki je v pretirani količini za presnovo lahko dokaj škodljiva. Pripomore namreč h kopičenju maščob v jetrih in spodbuja vnetne procese v telesu. Hkrati pa je posamezniku težko dopovedati, da je originalen kos sadja za telo bolj ugodno živilo, kot pa njegova speštana oblika. Navsezadnje morajo tudi prebavila vzdrževati kondicijo in vaditi, zato je za zdrave vedno dobra izbira cel kos sadja. Smutiji so rezervirani za situacije, ko prebavila ne delujejo dobro, na primer med napornim športom in neposredno po njem. Ali pa pri bolnikih, kadar je slabo delovanje prebavil del njihove kronične bolezni. Med bolniki z boleznimi srca je to lahko napredovalo srčno popuščanje ali pa hujše stopnje prizadetosti žilja v prebavilih.
Dokler smo zdravi, naj bi bil obrok sestavljen iz normalnih in kakovostnih osnovnih živil.
Prav tako – in včasih še težje – je bilo v konkurenci s tem kolesom posameznikom dopovedati, da je obrok hrane namenjen temu, da telo dobi večino hranil, ki jih potrebuje. Zato naj bi bila v glavnih obrokih zastopana živila, ki telo oskrbijo tudi s kvalitetnimi beljakovinami in maščobami. Tu bo marsikdo privlekel na plano hladno stisnjena rastlinska olja, ki so sicer – glede na vir – odličen vir različnih dobrih maščobnih kislin. Vendar, verjetno ne bomo sedaj po tem vzorcu pili olj in smutijev ter v njih mešali beljakovinske praške. Dokler smo zdravi, naj bi bil obrok sestavljen iz normalnih in kakovostnih osnovnih živil. Poudarjam, s tem vzdržujemo tudi kondicijo prebavil. Praški jih naredijo invalidna in so primerni le takrat, ko drugače ne gre.
Zakaj je tema poudarjanja rastlinske prehrane tokrat zanetila toliko viharja v mikroklimi Slovencev je vprašanje, na katero verjetno navadni državljani ne bomo dobili jasnega odgovora. Mogoče zato, ker ni prišla od stroke, temveč od organov najvišje politične moči, ki niso profesionalno podkovani na področju prehrane človeka.
Predstavljate si, da po enakem ključu ukinejo licenco za pilota, ki je potrebna za vožnjo letal, in za voznike letal kvalificirajo svoje kandidate. Podobnost oziroma nevarnost za zdravje s politično naravnanimi prehranskimi ukrepi je večja, kot si predstavljate.
Pri tem moramo seveda razumeti, da politiko vodijo različni vzvodi, ki se zdijo v sedanjem času preprodajanja svojih interesov že tako oddaljeni od splošnega dobrega, kot grški misleci in bogovi. Za viharno vreme je nedvomno še dodatno poskrbel kabinet predsednika vlade, ki mu je očitno všeč bolj ideološko obarvan krožnik. A kdo bi to vladi zameril. Saj gre pri vladanju vedno za bitko ideologij. Tudi to so nam pokazali že stari Grki.
Tako se je danes, ko na stare Grke spominjalo le še antični spomeniki, marsikdo obupano zazrl v svoj krožnik, pa hladilnik, redkeje v klet, ker je številni nimajo. Ko se posameznik sooči s skrbjo za eno izmed temeljnih vrednot svojega življenja, zdravjem, pa nasmeh ob političnih manevrih počasi bledi z njegovega obraza. Vsebina krožnika se namreč počasi sprevrača iz viharja v cunami sprevrženih interpretacij različnih znanstvenih izsledkov s strani »vseznalcev«. To neposredno ogroža pravico posameznika do strokovne prehranske oskrbe (https://www.seen.es/portal/documentos/espen-fact-sheet-nutrition-2022 ).
Na tem mestu se to dotakne tudi skupine pacientov, ki prebirajo revijo Za srce in spletno stran društva. Zaradi svojega zdravstvenega stanja so zelo motivirani, da bi bila hrana na krožniku njihovo dodatno zdravilo. Ob tem po tihem upajo, da bo tudi okusno. Ob dobri hrani je življenje (tudi z boleznijo) nedvomno lažje.
Bolniki z boleznimi srčno-žilnega sistema spadajo v prehransko ogroženo populacijo. Zato naj v začetnih fazah večine bolezenskih stanj žilja in srca krožnik teh bolnikov vsebuje mešano in kakovostno prehrano, ki izhaja iz splošnih priporočil za prehrano odraslih. Je pa smiselno že v začetnih fazah bolezni nekoliko zvišati vnos kakovostnih beljakovin in maščobnih kislin z protivnetnim učinkom (omega 3). Še posebej to velja za starejše. Primer prehranskega vzorca, ki omogoča takšno prilagoditev prehrane, je nedvomno mediteranska prehrana. Tej lahko brez škode dodamo omega-3 prehranska dopolnila. Pri napredovalih oblikah bolezni srca in žilja pa je edino smiselno, da pacientovo prehransko stanje opredeli kvalificirani klinični dietetik. Na ta način se bolniku ustrezno prilagodi osnovna prehrana. Kadar posameznik ne more vnesti vseh potrebnih hranil z normalno hrano, se ta dodajo v obliki prehranskih dopolnil. Vsako prehransko intervencijo je potrebno tudi medicinsko nadzorovati in preveriti njene terapevtke učinke.
Ker pa je vsak individualno naravnan pristop k posamezniku ukrep klinične prehrane, si strokovnjaki s tega področja želimo, da bi bila klinično naravnana prehranska obravnava dostopna vsem posameznikom – zdravim in bolnim – na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Predvsem pa tam, kjer jo bolnik najbolj potrebuje, v ambulanti družinske medicine.
Preberite še: