Čeprav je zadnje čase predvsem veliko govora o virusu SARS-CoV-2 in bolezni covid-19, velja imeti v mislih, da so okoli nas še vedno prisotne tudi druge bakterije in virusi, ki lahko močno vplivajo na naše zdravje. Med njimi je zagotovo bakterija Streptococcus pneumoniae oziroma pnevmokok, ki še posebej v teh jesensko-zimskih mesecih predstavlja resno grožnjo za javno zdravje. Med najbolj ogroženimi skupinami so majhni otroci, starejši ljudje in kronični bolniki.
Pnevmokokne okužbe so v našem okolju pogoste, predstavljajo veliko breme za družbo in škoda, ki jo utrpijo posamezniki, je lahko velika. V skrajnih primerih namreč lahko povzročijo tudi smrt. V luči tega je zato STAklub v sodelovanju z Združenjem zdravnikov družinske medicine o pnevmokoknih okužbah organiziral spletni pogovor na to temo, kjer so se dotaknili tudi preventivnih ukrepov, da bi do okužb, zlasti težjih oblik, prihajalo v čim manjši meri.
Slovenija je namreč že leta 2015 uvedla priporočeno in financirano cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam, z letošnjim letom pa so možnost brezplačnega cepljenja dobili tudi kronični bolniki in vsi ljudje starejši od 65 let.
Vabljeni k ogledu predavanja:
Kaj je pnevmokokna okužba in kaj lahko povzroči?
Morda je za začetek najprej smiselno pojasniti, kaj pnevmokokne okužbe sploh so, saj verjetno marsikdo s tem izrazom ni seznanjen. Pnevmokok je bakterija, ki jo poznamo že več kot 100 let. Obstaja okoli 100 različnih vrst oziroma sevov bakterije, med katerimi lahko večina povzroči razvoj bolezni. Bakterija ima posebno polisaharidno kapsulo, zaradi česar jo naš imunski sistem težje prepozna in uniči, kar ji omogoča naselitev v nosni sluznici in žrelu.
»Zboli lahko vsak, najbolj ogroženi so pa majhni otroci do 2. leta starosti, kronični bolniki in starejši. Pri majhnih otrocih okužba najpogosteje poteka v obliki vnetja srednjega ušesa, sinusov in nosnih votlin. Pri starejših pa največkrat v obliki pljučnice. Lahko pa pride tudi do okužbe krvi in vnetja možganskih ovojnic oz. meningitisa. Takrat govorimo o t. i. invazivni pnevmokokni bolezni, ki ima hude posledice in nas tudi najbolj skrbi. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe se lahko končajo tudi s smrtjo,«
je na posvetu povedal predsednik združenja zdravnikov družinske medicine, prim. dr. Aleksander Stepanovič, dr. med.
Pnevmokoki lahko povzročijo vnetje srednjega ušesa, vnetje obnosnih votlin, pljučnico, okužbo krvi in vnetje možganskih ovojnic oz. meningitis. Nekatere hujše pnevmokokne okužbe, kot so pljučnica, sepsa, meningitis, se lahko končajo tudi s smrtjo, najbolj pa jih skrbijo invazivne pnevmokokne bolezni, je dejal.
Ana Ivanuša iz Društva pljučnih bolnikov je pri tem še izpostavila, da pljučni bolniki obolevajo za pnevmokoknimi okužbami tudi do 15-krat pogosteje v primerjavi z zdravimi vrstniki, bolezni, kot je pljučnica pa lahko povzročijo tudi druge dalj časa trajajoče posledice, kot je na primer astma.
Pljučnice se zelo bojijo tudi v domovih za starejše občane, je dodala predsednica sekcije za DSO ZZDM dr. Tanja Petkovič, dr. med:
»V domovih za starejše občane je nastanjenih približno 20.000 ljudi, povprečna starost je 86 let in med njimi je okoli 80 odstotkov takšnih, ki so gibalno ovirani. Pljučnica v naših okoljih je diagnoza, ki se je zelo bojimo in skušamo narediti vse, kar je v naši moči, da to preprečimo, saj praktično vsi stanovalci spadajo med visoko ogrožene paciente.«
Težje bolezni, ki jih povzroča pnevmokok
Bakterijska pljučnica: Običajno sledi virusni okužbi dihal, značilne so visoka temperatura, mrzlica, težje dihanje in kašelj. Pri pravočasnem zdravljenju so zapleti redki.
Vnetje srednjega ušesa: Najbolj pogosto zbolevajo otroci do 3 let starosti, značilni sta bolečina v enem ali obeh ušesih in povišana temperatura.
Gnojni meningitis oz. vnetje možganskih ovojnic: Značilno zanj so motnja zavesti, povišana telesna temperatura, bruhanje, krči, bolečine. Takšen bolnik mora takoj v bolnišnico, po preboleli bolezni imajo lahko otroci različne trajne posledice (gluhost, epileptični napadi …).
Prikrita bakteriemija in sepsa ali zastrupitev krvi: Značilne so povišana temperatura, mrzlica, slabo počutje. Bakteriemija je najbolj pogosta pri majhnih otrocih, ob zgodnjem prepoznavanju in zdravljenju bolezen ne pušča trajnih posledic. Sepsa pa pomeni težjo stopnjo okužbe, smrtnost je kljub zdravljenju velika.
Kako pride do okužbe?
Prof. dr. Matjaž Jereb iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je pojasnil, da se sama okužba prenaša kapljično ob tesnem stiku dveh ljudi:
»Gre za okužene kapljice, ki jih ob dihanju in kašljanju izločamo v okolico. In kadar sta dva posameznika na dovolj kratki razdalji, znotraj enega metra, lahko pride do prenosa okužbe. Pri tem je pomemben element tudi kolonizacija. Vir okužbe je namreč lahko bolnik, lahko pa posameznik, ki ima v sluznicah dihal, predvsem nosu in žrelu, prisotne bakterije oziroma pnevmokoke. Po naših podatkih je v predšolskem obdobju med 40 odstotki in vse do 90 odstotkov otrok krajše ali daljše obdobje koloniziranih s pnevmokokom, kar pomeni, da so lahko vir okužbe odraslih in starejših, prav tako pa lahko pride do okužbe pri njih samih.«
Kot navajajo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je sicer pogostost pnevmokoknih okužb v Sloveniji višja kot v številnih evropskih državah, kjer se je po uvedbi cepljenja proti pnevmokokom število okužb zelo znižalo. Kot je povedal prof. dr. Matjaž Jereb je v slovenski populaciji okoli 10.000 okužb letno. Od tega okoli 20 odstotkov bolnikov sprejmejo v bolnišnično okolje in približno 20 odstotkov od teh zdravijo na oddelkih za intenzivno zdravljenje. Pri slednjih je smrtnost pomembno višja kot pri ostalih, giblje se med 20 in 30 odstotki.
Letno za pnevmokoknim gnojnim meningitisom zdravijo 30 do 40 bolnikov v intenzivnih enotah, najbolj pa so ogroženi starejši z različnimi kroničnimi boleznimi, verjetnost pljučnice pri sladkornem bolniku je po njegovih besedah trikrat pogostejša kot pri zdravem odraslem posamezniku.
Kako se zaščititi?
Strokovnjaki so na spletnem pogovoru poudarili, da učinkovito orodje proti pnevmokoknim okužbam cepljenje. Kot je poudaril dr. Stepanovič, cepljenje prepreči okužbo z vsemi tistimi sevi pnevmokoka, ki ga cepivo zajema. Največji delež sevov, ki pri nas povzročajo okužbe, pokrije 23-valentno polisaharidno cepivo, to je na tržišču prisotno že več kot 30 let.
»Imamo številne izkušnje, ogromno podatkov kar se tiče varnosti cepiva in lahko s polno odgovornostjo trdim, da je cepivo varno. Gre za mrtvo cepivo, ki vsebuje delce bakterij, ki ob injiciranju sproži imunski odziv pri posamezniku. Na ta način posameznik tvori določen nivo protiteles proti bakterijam, ki delujejo zaščitno,«
je razložil dr. Matjaž Jereb.
Po mnenju dr. Stepanovića je zdaj najbolj primeren čas za cepljenje proti pnevmokoku, cepiva je dovolj. S sprejetjem brezplačnega cepljenja za vse kronične bolnike in starejše od 65 je odprta nova možnost cepljenja proti pljučnici, je poudaril in povabil vse, da se o cepljenju pozanimajo pri osebnem zdravniku. Za kolektivno imunost je namreč potrebna 80 do 85-odstotna precepljenost, trenutno pa ta znaša manj kot 60 odstotkov, je še pojasnil.