Opomba: Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije kot partner sodeluje pri projektu Veš kaj ješ, v koordinaciji ZPS, ki je tudi vir tega prispevka.
Pilotni prodajni avtomati z 80 odstotki zdrave ponudbe potrjujejo, da ponudba pogojuje izbiro. Vendar ne smemo pozabiti na druge okoliščine in dejstvo, da je spreminjanje prehranjevalnih navad dolgotrajen proces.
Pregled ponudbe v prodajnih avtomatih nakazuje, da so ti v večini napolnjeni s prigrizki in pijačami z nizko hranilno in visoko energijsko vrednostjo, medtem ko so zdrave izbire le redko prisotne. Neustrezna ponudba je prisotna tudi v avtomatih na fakultetah in v zdravstvenih ter socialnovarstvenih ustanovah, ki naj bi predstavljale zgled pri ponudbi hrane in pijače. Nakup na prodajnem avtomatu predstavlja priročno rešitev predvsem takrat, ko nimamo časa ali možnosti poiskati druge alternative, zato je pomembno, da so v njih na voljo tudi zdrave prehranske izbire.
Potrebno je vztrajati! Oblikovanje okolja, v katerem je zdrava in uravnotežena izbira preprosta, pomembno vpliva na ohranjanje zdravja naše družbe. Za uspeh smo pomembni vsi – tudi vsak izmed nas, da je zgled svojim otrokom, vnukom.
Kupili več zdravih izbir, a marsikoga ponudba ni prepričala
Ponudba bi morala biti prijazna do zdravja njihovih uporabnikov, to je zaposlenih, študentov, bolnikov, obiskovalcev in drugih. V okviru programa »MOJA IZBIRA = VEŠ, KAJ JEŠ IZBIRA!«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, smo si partnerji prizadevali, da bi prodajni avtomati, ki so do sedaj predstavljali še neizkoriščen potencial za spreminjanje prehranskih navad prebivalcev, služili ohranjanju zdravja njihovih uporabnikov. Zato je bil naš skupen cilj povečati ponudbo in dostopnost prehransko ustreznejših izbir na prodajnih avtomatih. S tem ciljem je bila izvedena postavitev pilotnih prodajnih avtomatov z bolj zdravo ponudbo. Pri namestitvi pilotnih prodajnih avtomatov v izbranih zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah smo sodelovali s podjetjem Delikomat, na fakultetah pa s podjetjem Automatic Servis. Rezultati raziskave pri kateri smo en oziroma dva tedna spremljali prodajo na obstoječem in nato še na pilotnem avtomatu so pokazali, da se je delež prodaje bolj ustreznih prehranskih izbir v vseh ustanovah povečal. Tudi odzivi kupcev na spremenjeno ponudbo so bili v večini primerov pozitivni. Se je pa z izjemo ene fakultete, na vseh ustanovah zmanjšala skupna prodaja izdelkov v avtomatu. Iz tega lahko sklepamo, da so nekateri kupci odšli drugam, saj jih izbira ni prepričala.
Sprememba navad je tek na dolge proge
Rezultate prodaje na pilotnih avtomatih potrjujejo tudi študije iz tujine. Fakulteta za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, ki je opravila skrben pregled znanstvene literature iz tega področja ugotavlja, da so za izboljšanje prehranskih izbir kupcev na prodajnih avtomatih nujne različne oblike intervencij, ki spodbujajo k bolj zdravim in uravnoteženim izbiram.
Kako to doseči? V tujini so se kot najbolj uspešni ukrepi do sedaj izkazali predvsem zniževanje cen prehransko bolj ustreznih izdelkov in promocija ter povečevanje deleža bolj zdravih izbir. Pri tem je spodbuden tudi podatek iz študije pri kateri so raziskovalci vzporedno s spremembo ponudbe spremljali tudi prodajo izdelkov v trgovinah v neposredni bližini avtomatov. Rezultati niso pokazali sprememb prodaje nezdravih izdelkov v trgovini, kar nakazuje, da udeleženci svojih nakupov niso preusmerili s prodajnega avtomata v trgovino, kadar so bili v avtomatu ponujene bolj zdrave izbire. Vendar zavedati se moramo, da je spreminjanje prehranjevalnih navad dolgotrajen proces, ki zahteva medsebojno sodelovanje različnih deležnikov. Vendar potrebno je vztrajati, saj oblikovanje okolja, v katerem je zdrava in uravnotežena izbira preprosta, pomembno vpliva na ohranjanje zdravja naše družbe.
Še vedno preseneča neodzivnost številnih univerz in zdravstvenih ustanov
V okviru programa so bila pripravljena Priporočila za polnjenje prodajnih avtomatov, ki so lahko odlično izhodišče za vse ustanove pri pripravi razpisov za ponudnike prodajnih avtomatov. Spodbujamo vsa prizadevanja v smeri postopne spremembe ponudbe, ki bi v 3 do 5 letih dosegla priporočila, saj se zavedamo, da senakupne navade potrošnikov ne spremenijo čez noč. Spodbudno je, da tudi ponudniki prodajih avtomatov v Sloveniji, kot sta Automatic Seris in Delikomat, prostovoljno povečujejo ponudbo izdelkov z bolj ustreznim prehranskim profilom v svojih avtomatih, a svoj del bodo morale prispevati tudi same ustanove. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je v preteklem letu zdravstvenim, socialnovarstvenim ustanovam in fakultetam v Sloveniji poslalo pobudo za vključitev Priporočil za polnjenje prodajnih avtomatov v razpisne pogoje za ponudnike prodajnih avtomatov v njihovih ustanovah, opozarja, da je bilo odzivov malo. A ponovno kontaktiranje ustanov je pokazalo, da se stvari premikajo v pravo smer, saj je kar nekaj anketiranih ustanov poudarilo, da so že oziroma še bodo v prihodnjih razpisnih pogojih za izbiro ponudnika prodajnih avtomatov vsaj delno vključile naša priporočila.
Danes zaposleni, otroci in mladostniki večino dneva ne preživijo doma, hranijo se zunaj, zato je pomen zdravih izbir zelo pomemben, tudi na delovnih okoljih. Zato je prav, da tudi podjetja preverijo, kako zdrava je ponudba, ki je na razpolago v prodajnih avtomatih in organiziranih obratih pri njih.
Koristi za javno zdravje pred dobički
Na koncu ne moremo mimo dejstva, da ponudnike izbirajo same ustanove in te zanje tudi postavljajo jasne (finančne) pogoje. Želimo si več razumevanja zdravstvenih in izobraževalnih ustanove pri dogovorih s ponudniki, predvsem pa da je ključni element pogajanj kakovostna ponudba in ne finančni interes. Menimo, da so nižji stroški najemnin/ nižje provizije v prehodnem obdobju, ko se kupci navajajo na spremenjeno ponudbo nujen pogoj. Ker je v prodajnih avtomatih na fakultetah voda med najbolj prodajanim izdelki, je na mestu tudi ideja o namestitvi pitnikov. Ta rešitev ni le prijazna do študentov, ampak tudi do okolja. Vsekakor pa pregled ponudbe v prodajnih avtomatih ter širše pogled na oglaševane prehranske izdelke ter globalno prisotna epidemija debelosti upravičeno spodbujata razmislek, ali je čas za višjo obdavčitev živil in pijač z manj zdravim prehranskim profilom.