Povzeto po knjižici »Prvi sladki koraki« avtor Aleš Skvarča. Povzetek pripravila Jasna J. Petrovčič, prof.zdr.vzg.
Kronični zapleti sladkorne bolezni se od akutnih razlikujejo v tem, ker se razvijajo počasi, več let in ne potekajo tako burno in hitro kot akutni zapleti, ki jih takoj opazimo.
Ker se kronični zapleti razvijajo počasi, nanje bolniki sprva niso pozorni, saj jim ne delajo težav oz. celo nasprotno, mnogi bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 se ob višjih vrednostih glukoze v krvi na začetku celo bolje počutijo in nič jih ne boli. Prav tu je glavni problem. Dolgoročno se zaradi stalno povišanega nivoja glukoze v krvi razvijejo kronični zapleti.
Značilni kronični zapleti:
- Diabetična retinopatija (prizadete oči)
- Diabetična nefropatija (prizadete ledvice)
- Diabetična nevropatija (prizadeto živčevje)
Diabetična retinopatija
Gre za značilne bolezenske spremembe na žilicah očesne mrežnice, kar povzroči poslabšanje vida, celo slepoto. Zato je potrebno redno pregledovanje očesnega ozadja, tudi, če bolnik še ne zazna težav z vidom. Prvi pregled je potrebno opraviti čim prej po odkritju sladkorne bolezni, nato pa redno vsaj enkrat letno. Za zdravje očesnih žilic je pomembno dobra urejenost glukoze v krvi in dobro urejen krvni tlak (pod 130/85 mmHg).
Diabetična nefropatija
Pri tej bolezni gre za postopno popuščanje ledvic. Če je hkrati prisoten tudi povišan krvni tlak, ledvična okvara še hitreje napreduje. V končni fazi so bolniki odvisni od dialize ali pa jim presadijo ledvico. Prve bolezenske znake ledvic je potrebno odkriti čim prej, zato so pomembni redni pregledi krvi in urina – s tem preverjamo delovanje ledvic ter po potrebi tudi ultrazvočni pregled ledvic. Bolnik na vsako kontrolo prinese vzorec jutranjega urina. Ugotavljamo prisotnost beljakovin v urinu , kar je lahko pomemben pokazatelj slabšanja delovanja ledvic.
Predavanje o ledvičnih in srčno žilnih boleznih:
Diabetična nevropatija
Ta zaplet prizadene živce. Zato bolnik občuti bolečine in krče, lahko je zmanjšan oz. odsoten občutek za bolečino in/ali toploto, bolnik občuti mravljinčenje, pekoča stopala. Redkeje se zaradi okvare živcev razvijejo motnje delovanja notranjih organov in ožilja. Lahko pa se pri moških pojavijo motnje erekcije. Tudi pri diabetični nevropatiji je zgodnje odkrivanje sprememb zelo pomembno.
Neznačilni kronični zapleti:
- Ateroskleroza (poapnitev žil)
- Srčno-žilni zapleti (srčni infarkt, možganska kap)
- Diabetična noga (poseben zaplet sladkorne bolezni)
Neznačilne zaplete pri sladkornih bolnikih poslabšajo še visok krvni tlak, prevelika koncentracija maščob v krvi, debelost, premajhna telesna dejavnost, kajenje.
Diabetična noga
Poseben zaplet sladkorne bolezni je t.i. diabetična noga oz. diabetično stopalo.
Ker je prizadeto žilje in živci, sta prizadeta prekrvljenost nog in občutek za bolečino v njih. Takšno stanje je zelo nevarno, saj človek ne čuti npr. bolečega žulja ali ostrega kamenčka v čevlju, kar mu lahko poškoduje stopalo. Prav tako lahko pride do poškodbe stopala, ker bolnik ne zazna prevroče vode v škafu ali pregretega radiatorja, kar privede do opeklin. Ker je prekrvitev slabša, je ob okužbi takih poškodb celjenje počasnejše. V najhujšem primeru pride do nekroze oz. odmrtja tkiva, razvije se gangrena in rešitev je samo amputacija dela noge.
Zato morajo sladkorni bolniki vsakodnevno pregledovati svoje noge in jih ustrezno negovati. Izjemnega pomena je primerna obutev. Kadar bolnik opazi novonastalo razjedo ali kakšno drugo bolezensko spremembo, rano, ki se ne celi, je potrebno takoj poiskati zdravniško pomoč.
Bolnikom v ambulanti za diabetično nogo se v sklopu rednega preventivnega pregleda preverja občutek stopal za dotik in ocenjuje arterijska prekrvitev nog. Ugotavljajo se morebitne spremembe in poškodbe nog ter predpiše ustrezno zdravljenje in po potrebi napotitev še k drugim specialistom.
Preberi še: