Akutni zapleti sladkorne bolezni

Povzeto po knjižici »Prvi sladki koraki« avtor Aleš Skvarča. Povzetek pripravila Jasna J. Petrovčič, prof.zdr.vzg.

V tem prispevku bodo opisani najpogostejši akutni zapleti sladkorne bolezni:

  • Hipoglikemija
  • Diabetična ketoacidoza
  • Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom

Hipoglikemija

Je najpogostejši akutni zaplet sladkorne bolezni. Pri tem zapletu gre za prenizko raven glukoze v krvi, ki nastane zaradi prevelikega učinka tablet za nižanje sladkorja v krvi ali inzulina glede na trenutne potrebe telesa.

Gre za nesorazmerje med dejavniki, ki raven glukoze v krvi zvišujejo in dejavniki, ki ga znižujejo.

Nenadna slabost, tresenje, znojenje in povečana lakota so pri diabetikih lahko znak hipoglikemije

Razlogov je več: prevelik odmerek zdravila, premajhen obrok  hrane, prevelika telesna aktivnost, da se ob tem raven glukoze v krvi zniža ob nespremenjenem odmerku zdravila.

Začetni znaki: nenadno slabše počutje, tresenje, znojenje, povečana lakota, morda tudi motnje v izražanju in zmedenost.

Napredovali znaki, ko se raven glukoze dodatno niža sta izguba zavesti in koma.

Prva pomoč ob začetnih znakih: bolnik poje ali popije nekaj sladkega (sladkorna kocka ali žlica sladkorja, bonbon, kozarec sladkega soka, energijska ploščica, kos kruha, …)

V primeru hipoglikemične kome takoj poiskati pomoč zdravnika, ki bo izgubo glukoze v krvi nadomestil z infuzijo glukoze v žilo. Prisotni ob tem dogodku lahko že pred prihodom nujne medicinske pomoči  bolniku v mišico dajo injekcijo glukagona (je hormon z učinki, nasprotnimi inzulinu). Če bolnik po vbrizganju glukagona pride k zavesti in normalno požira, mora čim prej zaužiti kozarec sladkega soka ali sladkor.

Diabetična ketoacidoza

Kadar sladkorna bolezen tipa 1 NI pravočasno odkrita, se zdravstveno stanje tako poslabša, da pride do diabetične ketoacidoze. Razvije se hitro  v 24 do 48 urah in poteka zelo burno.

Gre za tako veliko pomanjkanje inzulina, da se glukoza, ko je glavni vir energije,  ne more več uporabljati, zato se kopiči v krvi. Telo mora zato uporabiti maščobe kot nadomestni vir energije. Ko se razgrajajo maščobe, nastanejo ketoni, ki povzročijo zakisanje organizma, t.i. acidozo.

Znaki ketoacidoze  so: slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, povečano izločanje urina, zadah po acetonu, hitro in globoko dihanje.

Posledice so dehidracija, koma, smrt.

Ketoacidoza je resno stanje, potrebna je takojšnja hospitalizacija, kjer bolnika zdravijo z inzulinom in infuzijami tekočin.

Diabetična ketoacidoza se lahko pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 razvije tudi kasneje, kadar zdravljenje z inzulinom ni zadostno glede na trenutne potrebe organizma (npr. ob okužbah, stresu, opustitvi inzulinske terapije).

Ketoacidoza je resno stanje, potrebna je takojšnja hospitalizacija, kjer bolnika zdravijo z inzulinom in infuzijami tekočin.

Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom

Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom se razvije počasi, v nekaj dneh ali tednih. Pojavi se pri poslabšanju sladkorne bolezni tipa 2 ob okužbah, zlasti pri starejših in slabo pokretnih bolnikih, ki ne popijejo dovolj vode.

V telesu je še dovolj inzulina, ki prepreči ketoacidozo, hkrati ga je vseeno premalo, da bi preprečil porast glukoze v krvi in izgubo tekočin.

Glavni znaki tega sindroma sta povišan nivo glukoze v krvi in izrazita dehidracija.

Zdravljenje je potrebno v bolnišnici z inzulinom in ustreznim nadomeščanjem tekočin.

Glavni znak diabetičnega aketotičnega hiperosmolarnega sindroma je izrazita dehidracija.