Povzeto po knjižici »Prvi sladki koraki« avtor Aleš Skvarča. Povzetek pripravila Jasna J. Petrovčič, prof.zdr.vzg.
V tem prispevku bodo opisani najpogostejši akutni zapleti sladkorne bolezni:
- Hipoglikemija
- Diabetična ketoacidoza
- Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom
Hipoglikemija
Je najpogostejši akutni zaplet sladkorne bolezni. Pri tem zapletu gre za prenizko raven glukoze v krvi, ki nastane zaradi prevelikega učinka tablet za nižanje sladkorja v krvi ali inzulina glede na trenutne potrebe telesa.
Gre za nesorazmerje med dejavniki, ki raven glukoze v krvi zvišujejo in dejavniki, ki ga znižujejo.
Razlogov je več: prevelik odmerek zdravila, premajhen obrok hrane, prevelika telesna aktivnost, da se ob tem raven glukoze v krvi zniža ob nespremenjenem odmerku zdravila.
Začetni znaki: nenadno slabše počutje, tresenje, znojenje, povečana lakota, morda tudi motnje v izražanju in zmedenost.
Napredovali znaki, ko se raven glukoze dodatno niža sta izguba zavesti in koma.
Prva pomoč ob začetnih znakih: bolnik poje ali popije nekaj sladkega (sladkorna kocka ali žlica sladkorja, bonbon, kozarec sladkega soka, energijska ploščica, kos kruha, …)
V primeru hipoglikemične kome takoj poiskati pomoč zdravnika, ki bo izgubo glukoze v krvi nadomestil z infuzijo glukoze v žilo. Prisotni ob tem dogodku lahko že pred prihodom nujne medicinske pomoči bolniku v mišico dajo injekcijo glukagona (je hormon z učinki, nasprotnimi inzulinu). Če bolnik po vbrizganju glukagona pride k zavesti in normalno požira, mora čim prej zaužiti kozarec sladkega soka ali sladkor.
Diabetična ketoacidoza
Kadar sladkorna bolezen tipa 1 NI pravočasno odkrita, se zdravstveno stanje tako poslabša, da pride do diabetične ketoacidoze. Razvije se hitro v 24 do 48 urah in poteka zelo burno.
Gre za tako veliko pomanjkanje inzulina, da se glukoza, ko je glavni vir energije, ne more več uporabljati, zato se kopiči v krvi. Telo mora zato uporabiti maščobe kot nadomestni vir energije. Ko se razgrajajo maščobe, nastanejo ketoni, ki povzročijo zakisanje organizma, t.i. acidozo.
Znaki ketoacidoze so: slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, povečano izločanje urina, zadah po acetonu, hitro in globoko dihanje.
Posledice so dehidracija, koma, smrt.
Ketoacidoza je resno stanje, potrebna je takojšnja hospitalizacija, kjer bolnika zdravijo z inzulinom in infuzijami tekočin.
Diabetična ketoacidoza se lahko pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 razvije tudi kasneje, kadar zdravljenje z inzulinom ni zadostno glede na trenutne potrebe organizma (npr. ob okužbah, stresu, opustitvi inzulinske terapije).
Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom
Diabetični aketotični hiperosmolarni sindrom se razvije počasi, v nekaj dneh ali tednih. Pojavi se pri poslabšanju sladkorne bolezni tipa 2 ob okužbah, zlasti pri starejših in slabo pokretnih bolnikih, ki ne popijejo dovolj vode.
V telesu je še dovolj inzulina, ki prepreči ketoacidozo, hkrati ga je vseeno premalo, da bi preprečil porast glukoze v krvi in izgubo tekočin.
Glavni znaki tega sindroma sta povišan nivo glukoze v krvi in izrazita dehidracija.
Zdravljenje je potrebno v bolnišnici z inzulinom in ustreznim nadomeščanjem tekočin.