Srčnožilne bolezni so pri nas in v razvitem svetu poglavitni vzrok obolevnosti in umrljivosti. Imamo jasne dokaze, da je vplivanje na dejavnike tveganja za aterosklerozo pri osebah, ki še nimajo klinično izražene bolezni, povezano z manjšim pojavljanjem aterosklerotičnih zapletov, kot sta srčna in možganska kap.
Številne klinične in epidemiološke raziskave na velikem številu prebivalcev so nedvomno dokazale, da ima primarna preventiva (prvotno preprečevanje) večjo vlogo pri zmanjšanju smrtnosti kot zdravljenje in medicinski postopki ob pojavu bolezni. Načrtovanje primarne preventive ateroskleroze temelji na splošnih in usmerjenih ukrepih za zmanjšanje ogroženosti celotnega prebivalstva.
Splošni ukrepi so usmerjeni k sprejemanju načel zdravega načine življenja: pravilni prehrani, nekajenju, redni telesni dejavnosti in duševni sprostitvi. Med usmerjene dejavnosti primarne preventive uvrščamo iskanje ogroženih posameznikov, oceno stopnje ogroženosti in odstranjevanja, kot npr.: opustitev kajenja ali zmanjševanje navzočih dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Za hitro oceno stopnje ogroženosti so potrebni podatki o starosti, spolu, družinski ogroženosti zaradi ateroskleroze, kajenju in stopnji telesne dejavnosti. Izmeriti moramo krvni tlak in določiti celotni holesterol v krvi ter krvni sladkor.
Na podlagi ocene ogroženosti za razvoj bolezni srca in ožilja, zdravnik svetuje preiskovancu, kako naj z ustrezno spremembo življenjskega sloga zmanjšuje ali odpravi dejavnike tveganja, po potrebi pa predpiše tudi zdravila. Znano je, da z zdravim življenjskim slogom od zgodnje mladosti, ki sloni na srcu prijazni prehrani, nekadilstvu, duševni sproščenosti in redni telesni dejavnosti, primerni starosti posameznika, lahko vplivamo na večino dejavnikov tveganja in tako zmanjšamo ogroženost za nastanek ateroskleroze in njenih zapletov.
Glede na to, da učinkovitega zdravila za odpravo ateroskleroze ni, lahko pogostost srčne in možganske kapi ter gangrene udov, zmanjšujejo le sistematični dolgoročni preventivni ukrepi, ki temeljijo na odpravljanju in zdravljenju dejavnikov tveganja. Ob tem vedno poudarjamo, da se v primarni preventivi ( prvotnem preprečevanju) ne usmerjamo le k posameznim dejavnikom tveganja, temveč je za vsakega posameznika potrebno oceniti njegovo skupno srčnožilno ogroženost, ki upošteva vse prisotne dejavnike tveganja.
Raziskave o pogostosti poapnitve arterij
Od leta 1987 smo v občini Metlika opravili več raziskav na področju srčnožilnih bolezni. Ugotovili smo, da je ateroskleroza (poapnitev) na arterijah spodnjih udov pogostejša pri kadilcih, sladkornih bolnikih, kot tudi pri osebah z zvečanim krvnim tlakom in zvečano ravnijo holesterola v krvi. Med telesno dejavnimi osebami smo ugotovili pomembno manjši odstotek sladkornih bolnikov in oseb s povečano telesno težo. Osebe, ki imajo težko fizično delo in so imele v teku življenja veliko celotno telesno dejavnost, pomembno manj zbolevajo zaradi ateroskleroze na arterijah spodnjih udov v primerjavi s preiskovanci z lahko telesno dejavnostjo. Poglobljena statistična analiza (multivariatna) je pokazala, da telesna nedejavnost, združena z zvečano telesno težo in visokim krvnim tlakom, zvišujejo tveganje za poapnitev arterij.
Periferno arterijsko bolezen (poapnitev perifernih arterij) smo ugotovili pri 26% diabetikov in 8,7% preiskovancih brez sladkorne bolezni. Razlika v pogostosti pojavljanja poapnitve arterij je bila višja pri mlajših preiskovancih, medtem ko je razlika v obolevnosti med diabetiki in nediabetiki nad 65 let starosti bistveno manjša.
V skupini bolnikov s periferno arterijsko boleznijo je v 15-letnem obdobju umrlo 84% oseb, medtem ko je pri preiskovancih z zdravimi arterijami umrlo 57% oseb. Statistična analiza ugotavlja pomembno večjo splošno umrljivost v skupini bolnikov s periferno arterijsko boleznijo v primerjavi s skupino preiskovancev z zdravimi arterijami. Pomembno večja umrljivost v skupini bolnikov z aterosklerotičnimi arterijami gre na račun večje umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni, predvsem srčnega infarkta. Velika slovenska epidemiološka raziskava, mednarodne pomembnosti, imenovana PID-PAB študija, je ugotovila, da zdravljenje bolnikov s periferno arterijsko boleznijo v skladu s strokovnimi smernicami pomembno zmanjša njihovo obolevnost in umrljivost. Namreč, umrljivost nezdravljenih bolnikov s poapnelimi arterijami je po 2 letih 10%, medtem ko je umrljivost zdravljenih bolnikov z aterosklerotičnimi arterijami po 2 letih 3,2%. Število preživelih bolnikov s periferno arterijsko boleznijo, zdravljenih po uveljavljenih priporočilih stroke, smernicah, se v 2 letih poveča za 6,8%. V svetu so opravljene številne raziskave, ki so dokazale, da ne zdravilski ukrepi s ciljem zmanjšanja vpliva dejavnikov tveganja za aterosklerozo, kot tudi zdravila za zdravljenje zvečanega krvnega tlaka, zvišanih vrednosti maščob v krvi ter zvečane ravni krvnega sladkorja pomembno zmanjšujejo število srčnožilnih dogodkov, predvsem srčne in možganske kapi.
Odkrivanje dejavnikov tveganja že po 30.-tem letu starosti
Rezultati dosedanjih preiskav pri nas in v svetu so nas utrdili v prepričanju, da zgodnja preventiva, ki naj bi se začela v zgodnji mladosti je najbolj učinkovita in v največjem procentu prepreči pojavljanje aterosklerotičnih zapletov. Zaradi tega je Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije izdalo nova Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na ravni družinskega zdravnika. Osnovno zdravstvo mora pregledati ogrožene skupine prebivalstva in z ustreznimi ukrepi ogroženost posameznikov zmanjšati. To so moški in ženske stari 30 let in več, do sedaj je to veljalo za moške od 35 do 65 let in ženske stare od 45 do 70 let.
Tiste posameznike, ki so družinsko obremenjeni z boleznimi srca in ožilja, družinsko pogojeno zvečano ravnijo holesterola v krvi in bolnike s sladkorno boleznijo pa pregleda že pred to starostjo in nato ponovno vsakih pet let ali po potrebi pogosteje. Uvaja se referenčna ambulanta, ki jo vodi diplomirana medicinska sestra, katera bo v celoti prevzela preventivno dejavnost in v povezavi z zdravnikom usklajevala in načrtovala ukrepe v celostni preventivni dejavnosti. V petih letih bo medicinska sestra opravila preglede pri vseh opredeljenih pacientih in jih ponavljala vsakih pet let. Ob preventivnem pregledu diplomirana medicinska sestra oceni dejavnike tveganja in preiskovancu na podlagi tabeliranih vrednosti posameznih dejavnikov tveganja določi absolutno skupno ogroženost za srčno bolezen. Če ta presega 20% v prihodnjih 10-tih letih, preiskovanca vključi v register ogroženih.
Obravnava posameznika je odvisna od ocenjene stopnje ogroženosti. V zdravstvenih ustanovah so že vzpostavljene svetovalne dejavnosti, ki ogroženim posameznikom in skupinam pomagajo pri spreminjanju življenjskega sloga, oziroma nezdravilskem načinu odpravljanja dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Če zdrava prehrana, hujšanje in telesna dejavnost niso učinkoviti, zdravnik se bo v skladu s strokovnimi smernicami odločal tudi o zdravljenju dejavnikov tveganja z zdravili.
Uvajanje referenčnih ambulant z diplomirano medicinsko sestro omogoča približanje posameznikom in skupinam ogroženih prebivalcev s poučnimi vsebinami in jih prikazati na njim razumljiv način, pojasniti naravo in potek bolezni, organizirati razne oblike rekreacije in telesne dejavnosti ter na praktičen način z organiziranjem tečajev, prikazati pripravo zdrave, srcu prijazne hrane. Zdravstvena vzgoja in delo v majhnih skupinah pomagata udeležencem odkrivati težave, se pogovarjati o velikosti problema, pripraviti lasten načrt dejavnosti za spremljanje tveganega obnašanja in vztrajati pri spremembi zdravju škodljivih vedenjskih vzorcev. Torej v referenčni ambulanti bo diplomirana medicinska sestra imela na razpolago več časa za zdravstveno vzgojo in preventivne ukrepe, ki bo jih načrtovala skupaj s posameznikom ali skupino bolnikov z enakimi zdravstvenimi težavami. Hkrati bo spremljala in vodila številne bolnike s sladkorno boleznijo, zvečanim krvnim tlakom, astmo in kroničnim bronhitisom z emfizemom (KOPB).
Bolnik in diplomirana medicinska sestra kot partnerja
V pogovoru je pomembno realno zaznati težavo, se pogumno izražati, urejeno in se iskreno izpovedati, odprto razrivati pomen in težo konkretnega zdravstvenega problema. Pri tem je ogromna moč strokovnjaka, ki posamezniku pojasni problem na njemu razumljiv način in ob tem kaže tenkočutno občutljivost ter prijazno odzivnost. Pogovor kot terapevtski odnos mora izhajati iz zaupljive naklonjenosti in vzajemne predanosti k skupnemu reševanju težav. Le kritično bolj ozaveščen posameznik, seznanjen z bistvom problema, dosti lažje, predvsem pa notranje varneje razrešuje svoje težave. Odpre se motivacija za osebno preobrazbo in ustvarjajo pogoji za novi, zdrav način življenja, oziroma njegove filozofije in kvalitete.
Naše vedenje zasleduje določen cilj, je preudarno in konstruktivno, potem so rezultati odlični. Na ta način si ustvarjamo lastne izkušnje. Vrednotenje uspeha, oziroma neuspeha zgolj skozi rezultate pomeni objektiven, temeljit pristop k samoocenjevanju. Samo rezultati nas lahko prepričajo o tem, da so spremembe resnične, pozitivne. Pri tem moramo biti pravočasni, ker je odlašanje poguba za človeško eksistenco. Dejstvo je tudi, da življenje ponuja akna možnosti. Pogostokrat je okno možnosti odprto samo za določen čas, zatem se za vedno zapre.
Globoko smo prepričani, da zdravstveno-vzgojno delo v majhnih skupinah, ki temelji na prenosu medicinskega znanja v prakso ima svojo strokovno in družbeno-ekonomsko opravičenost.
Nekoga moraš imeti rad …
V zadnjih letih so na podlagi velikih dobro pripravljenih raziskav ugotovili pomembno večjo umrljivost v skupini bolnikov z aterosklerotičnimi arterijami v primerjavi s skupino preiskovancev z zdravimi arterijami in to na račun večje umrljivosti zaradi srčnožilnih bolezni, predvsem srčnega infarkta.
Izsledki raziskav pri nas in v svetu so narekovali spremembo koncepta preventivne dejavnosti v naši državi. Ugotovitve, da so najbolj učinkoviti preventivni ukrepi, ki se začnejo v zgodnji mladosti so usmerili postopke prvotnega preprečevanja aterosklerotičnih zapletov na moške in ženske starejše od 30 let. Pri tem izhajamo iz dejstva, da se temelji zdravja in zdravega načine življenja postavljajo v otroštvu in mladosti in vse negativne izkušnje in pozitivna dognanja v tem obdobju imajo daljnosežne posledice za poznejše življenje. Dobre navade, ki jih je človek sprejel v otroštvu in mladosti, najpogosteje ohrani tudi ko odraste. Nasprotno, nekatere razvade kot so kajenje, dolgotrajno uživanje alkoholnih pijač, slaščic, mamil ali pomirjeval lahko pripeljejo do razvoja odvisnosti. Odločilen pogoj za uspešno abstinenco in trajen zdrav način življenjski slog, je v tem primeru vzpostavitev novih odnosov, ko hkrati pridemo do novih odnosnih kvalitet in odvisniku namesto alkohola, nikotina ali razvad ponudimo nadomestilo v obliki novih partnerjev, ki bodo vzdrževali življenjski slog. Osvobodi se lahko le tisti zasvojenec, ki se posveti ustvarjalnemu delu, družini, kulturi, naravi in družbenim aktivnostim tako močno, da postane odvisen od dela v katerem se uresničuje, od družine v kateri najde srečo in zatočišče, od kulture, ki ga plemeniti, od narave, ki mu daje novih moči in ga opozarja, da je njen majhen, toda pomemben del, od soudeležbe pri družbenih dogajanjih, kaj predstavlja odločilni izhod iz odtujenosti.
Pri zdravljenju in odpravljanju razvad gre torej tudi za zamenjavo škodljive odvisnosti, ki človeka odtujuje in mu škodi z drugimi dejavnostmi, ki mu pomagajo, da se uresničuje in srečno živi.
Zaključek
Za uspešno preprečevanje srčnožolnih bolezni (sta) je potrebno, da posamezniki brez dejavnikov tveganja vzdržujejo uravnotežen, zdrav življenjski slog v globoko starost, bolniki z ugotovljenimi dejavniki tveganja morajo pa spremeniti nezdrave navede in se vključiti v proces zdravljenja. Pri tem poudarjamo pomembnost zgodnjega odkrivanja in zdravljenja ugotovljenih dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Če začnemo s preventivo prepozno, lahko izgubimo zelo ogrožene posameznike zaradi srčne ali možganske kapi pred aktivnim ukrepanjem ali začnemo z ukrepanjem, ko je bolezenski proces na arterijah že napredoval in zdravljenje ne bo povsem uspešno. Zaradi tega je odločitev, da s prvotnim preprečevanjem srčnožilnih bolezni začnemo pri moških in ženskah po 30-tem letu starosti strokovno opravičena in temelji na praksi, ki je znanstveno potrjena in dokazljiva.
Zapisal: prof. dr. Blaž Mlačak, dr. med.