Združenje za žilne bolezni Slovenskega zdravniškega društva in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije sta 14. marca pripravila novinarsko konferenco ob 1. dnevu žil, ki bo 20. marca 2014.
Izjava za javnost ob Dnevu žil, 2014
Nič več amputacij zaradi žil!
»Nič več amputacij zaradi žil« je slogan prvega dneva žil, ki bo v četrtek 20. marca 2014. Dan, ki ga je razglasila Evropska organizacija za žile – VAS (Vascular Independent Research and Education European organization), v katerem sodeluje tudi naše Združenje za žilne bolezni.
Letošnji dan žil bo posvečen periferni arterijski bolezni. To je bolezen, ki je tesno povezana z aterosklerozo. Vsako leto pri nas na novo zboli 2.000 – 3.000 bolnikov. Letno zaradi zapletov povzroči okoli 3000 smrti in več kot 200 amputacij. Če jo odkrijemo pravočasno, pa lahko mnogim z ustreznim ukrepanjem in zdravljenjem bistveno izboljšamo kvaliteto življenja, številnim pa lahko rešimo tudi življenje, saj zamujeno zdravljenje pomeni potrebo po amputaciji, kar pomeni izredno poslabšanje kvalitete življenja in jih zelo ogrozi (prvega leta po nadkolenski amputaciji ne preživi kar okoli 50% bolnikov).
Periferna arterijska bolezen je včasih prvi znanilec ateroskleroze, ki je sistemska bolezen. S preprečevanjem slabšanja te bolezni preprečujemo tudi zaplete ateroskleroze drugje po telesu, kar pomeni manj srčnih infarktov in možganskih kapi.
Bolezen lahko obvladamo že z zelo enostavnimi preventivnimi ukrepi. Najpomembnejši dejavnik tveganja je kajenje. Torej: opustimo kajenje. Poleg tega pa je zelo pomembna tudi redna hoja in skrb za noge. Z redno hojo lahko dostikrat pri že napredovali periferni arterijski bolezni odložimo ali celo preprečimo potrebo po amputaciji.
Za pravočasno prepoznavo periferne arterijske bolezni je pomembna osveščenost, saj lahko z zelo enostavnim ukrepom kot je npr. redna samokontrola s tipanjem pulza na nogah to bolezen odkrijemo že v zgodnji fazi.
20. marca 2014 bodo po vsej Sloveniji organizirane prireditve v 20 krajih, na katerih bodo zdravniki, medicinske sestre in študenti medicine učili prebivalke in prebivalce, kako prepoznati to zahrbtno bolezen in kaj je potrebno storiti, da bi jo preprečili. Tiste, ki to bolezen že imajo, pa bodo poučili, kako morajo ravnati, da ne bi prišlo do zapletov. Skratka, na teh prireditvah bodo spodbudili ozaveščanje prebivalstva o nevarnostih, ki jih povzroča periferna arterijska bolezen, kako jo preprečiti in tudi kako jo odkriti ter preprečiti njene zaplete.
Nekaj zanimivih podatkov o srcu in žilah (arterijah)
Pri mirujočem odraslem človeku zdravo srce utripne povprečno 60 krat na minuto, kar v teku 24 ur je 80-100 tisoč utripov in v teku 70 let okrog 2 milijardi in 500 milijonov utripov. Z energijo, ki jo srce proizvede v teku 70-letnega življenja bi lahko dvignili običajno kompozicijo osebnega vlaka do vrha 4000 metrov visoke gore. V teku 24 ur pa je količina proizvedene energije približno 20 tisoč kilogrametrov kar odgovarja dvigu enega 20 ton težkega predmeta v višino enega metra ali pa dvigu 1kg v višino 20 tisoč metrov
Arterije so cevi v katerih teče, s kisikom obogatena, kri iz srca do vseh organov. Cev ki se začne na meji s srcem imenujemo aorta.
Aorta ima na svojem začetku, pri odraslem moškem premer okrog 3 cm, pri ženskah malo manj (2,8 cm) in na začetku dol potekajočega dela , pri moškem premer okrog 2,5 cm, pri ženskah pa 2,2 cm. Od tod naprej se premer še komaj malo zmanjša do konca, kjer sta dva njena velika odcepa – desni in levi (arterije iliake), ki potekata v smeri spodnjih okončin in imata vedno manjši premer. Arterije okončin imajo različna imena: v višini stegen se imenujejo femoralne, v višini goleni tibialne in fibularne, na stopalu stopalne, ki se zelo cepijo v vedno bolj drobne žile, do zadnjih vej, ki jih imenujemo kapilare (lasnice), ki imajo samo eno nežno steno (endotelij) prepustno za kisik, vitamine, minerale, hrano, ogljikov dvokis in ostanke presnove.
Steno aorte in večjih arterij tvorijo tri plasti: notranja, ki ji pravimo intima, je zelo tanka nežna opna, srednja (media) in zunanja. V velikih arterijah je srednja stena zelo bogata z mišicami, ki se lahko krčijo in s tem posredno dvignejo tlak v notranjosti žile.
Za obstoj življenja naše telo nujno potebuje kisik, ki ga dobi iz zraka z dihanjem. Kisik vstopi v kri preko stene kapilar v pljučih in se veže na krvno barvilo (hemoglobin) v rdečih krvničkah (eritrociti), ki veže zelo veliko količino kisika, mnogo večjo kot če bi kisik potoval raztopljen v krvi. Tako vezan, kisik potuje po žilah do najtanjših žil (kapilare = lasnice). Tam izstopi in se veže na tamkajšnje snovi, da nastane energija, potrebna za življenje. Pri izgorevanju se veže na ogljik, da tvorita ogljikov dvokis (CO2 = ogljikov dioksid)), ki vstopi v drobne vene in se izloči iz telesa preko pljuč.
Pri vsakem vdihu vstopi v telo (pljuča) približno ½ litra zraka in prav toliko se iz pljuč izloči ob izdihu. Pri tem ostane v pljučih približno 5-6 litrov zraka (pri moških do 6 litrov, pri ženskah do 4,5 litrov)
Pri velikih naporih, hitrem teku v vsakem vdihu lahko vdahnemo 2-3 litre zraka in lahko vdahnemo 40-50 krat na minuto.
V mirovanju vdahnemo 10-15 krat po ½ litra zraka, kar znaša okrog 7 litrov na minuto. Pri največjih naporih lahko vdahnemo 50 krat po 3 litre, kar znaša 150 litrov v eni minuti.
Eritrociti niso celice v ožjem smislu, zato ker več ne vsebujejo jedra, so sploščene oblike, okroglasti, s premerom okrog 7,7 mikronov in debelostjo 2, 2 mikrona (1 mikron = ena tisočinka milimetra). Njihova posebna oblika poveča površino, ki absorbira (vsrka) kisik in jim, zaradi fleksibilnosti, omogoča, da vstopijo tudi v najožje kapilare. Ker nimajo jedra imajo zelo kratko življenje (okrog 120 dni).
Pri zdravem odraslem človeku je v enem kubičnem milimetru krvi 5 milijonov eritrocitov, kar znaša 250 milijard eritrocitov v vsej krvi. Če bi jih postavili drugega na drugega kot kovance
bi tvorili steber (drog?) visok 175.000 km. Ker je površina slehernega eritrocita 128 mikronov kvadratov, en kubični milimeter eritrocitov tvori površino 640 kvadratnih milimetrov in eritrociti v celotni krvi imajo površino 3200 kvadratnih metrov, to je ogromna površina če pomislimo, da nima naše telo niti površine dveh metrov.
Poleg eritrocitov so v krvi še levkociti in krvne ploščice. Vse skupaj tvorijo približno 45% volumna krvi.
V našem telesu imamo 4-5 l krvi, ki nenehno kroži po žilah. Pri vsakem utripu iztisnemo iz srca približno 80 ml krvi. Iztisi si sledijo “v valih”, ki jih v žilah v vratu, na zapestju in drugod zaznamo kot “pulz”.
Vsako minuto srce iztisne okrog 4 litrov krvi (pri srčni frekvenci okrog 60-70 utripov v minuti.) Pri višjih frekvencah največ 15-25 litrov. V mirovanju je le manjši del kapilar odprt. Pri večjih obremenitvah pa je odprta velika večina kapilar.
Dolžina vseh žil je okrog 40.000 km. Po žilah prihajajo do zadnje celice kisik, hrana, hormoni, vitamini, minerali in po žilah se proti srcu vračajo ogljikov dioksid in ostanki presnove.
Novorojenček ima približno ¼ litra krvi, odrasel človek 4,1/2 litra.
Kapljica krvi opravi v 24 urah dolžino 1,1/2 km . Mnogi eritrociti na svoji poti v krvi se prelomijo. Njihove ostanke posrkajo posebne celice v jetrih, vranici in kostnem mozgu. Povprečna dolžina življenja eritrocita je 120 dni. Dnevno se tvori približno 25 gramov novih eritrocitov. Iz propadlih eritrocitov telo vsaki dan reši 7-8 g hemoglobina in veliko železa.
Pulz, ki ga otipamo na prožnih obodnih (perifernih) arterijah ne dela kri, ki se pretaka s hitrostjo 50 cm v sekundi temveč ga ustvari val pritiska, ki nastane ob iztisu krvi iz srca. Ta val potuje mnogo hitreje (približno 10 metrov v sekundi).
V celoti kapilare nudijo pot, ki je 700 krat širša od aorte. Če bi se na mah odprle vse kapilare, bi se v njih natekla vsa kri, kakor v močvirju in obtok bi se pretrgal. Da se to ne zgodi, “skrbijo” mišice v žilnih stenah, ki jih nadzoruje vazomotorično središče v podaljšanem hrbtnem mozgu.
Največja hitrost krvi v kapilarah je približno 1 mm na sekundo.
Kapilare so zelo drobne žile. Posamezna kapilara ima premer 7-10 milijonink metra. 10 kapilar skupaj so manj debele kot las. Steno kapilare tvori samo ena zelo tanka plast tkiva (do 10 mlijonink metra).
V aorti je hitrost toka krvi približno en meter na sekundo. Hitrost pada polagoma. Kapljica krvi preteče od srca do prstov in nazaj v eni minuti.
Teža zdravega srca pri odraslem človeku: približno 300 g
Kri bogata s kisikom je rdeča. Z oddajo kisika postane modrikasta.
Prim. Boris Cibic, dr. med.
DAN ŽIL (2014) – KJE BODO POTEKALE AKCIJE PO SLOVENIJI
Slovenj Gradec: Mercator Center 10-17h
Slovenj Gradec: bolnišnica Slovenj Gradec 8-14h
Radlje ob Dravi Mercator center 9-13h
Ravne na Koroškem: ZD Ravne na Koroškem 9-13h
Mežica: ZD Mežica 9-13h
Velenje: Veleja park: 10-17h
Nova Gorica: Qlandija 10-18 ure
Domžale: Merkator center pred trgovino Modiana 13h -19h
Novo mesto: Študijska knjižnica Mirana Jarca 11.00 do 17.30
Novo Mesto: Bolnišnica Novo Mesto
Murska Sobota: Splošna bolnišnica Murska Sobota
Maribor: Klinike za interno medicino UKC Maribor od 15.30 do 20h.
Celje: City centru pred trgovino Big Bang od 12:00 do 20:00.
Brežice: Hipermarketa Mercator 9h-18h
Trbovlje: Spar center Trbovlje od 10h do 15h.
Jesenice: TC Mercator, glavna avla SB Jesenice
Izola: Planet TUŠ Koper, ZD Koper, SB Izola
Ljubljana: 10-18h City park, Hipermarket Mercator Šiška, Interspar Vič
