Možganska kap – ozdravljiva bolezen

Piše: as. mag. Viktor Švigelj, dr. med., specialist nevrolog

45-letni moški, ki se je dotlej počutil zdrav, se je med večernim delom na terenu povsem nenenadoma zvrnil po tleh. Leve polovice telesa ni mogel več premikati, roke in noge ni čutil. Glavo mu je vleklo na desno stran in ljud , ki so bili na njegovi levi strani, ni več videl. Vedel je, kaj bi rad povedal, pa je težko izgovoril besede. Prijatelji so ga namestili v vozilo in ga hitro pripeljali v Urgentni blok Kliničnega centra, od koder so ga takoj napotili na Nevrološko kliniko. Ugotovili smo, da je šlo za svežo možgansko kap, ki je prizadela desno možgansko poloblo, s katero krmilimo in zaznavamo levo polovico telesa. Laboratorijske preiskave so bile normalne, prav tako krvni tlak. Slikanje glave z računalniško tomografijo, ki smo jo opravili že 10 minut po sprejemu v bolnišnico, ni prikazalo možganske krvavitve, zato smo z veliko verjetnostjo sklepali, da je kap povzročila zapora srednje možganske arterije na desni strani. Bolniku smo razložili možnost zdravljenja z zdravilom, ki topi strdek in lahko pomembno zmanjša nevrološke motnje, v redkih primerih pa žal povzroči možgansko krvavitev, ki stanje še poslabša. Z zdravljenjem se je strinjal in dodal, da rajši takoj umre, kot pa da ostane tako prizadet celo življenje.

Infuzija zdravila, ki raztaplja krvne strdke, je trajala eno uro. Še preden je vsa zdravilna raztopina iztekla v žilo, se je prizadetost leve polovice telesa pričela popravljati. Naslednje jutro je mož samostojno vstal, le levi ustni kot je bil še nekoliko povešen. Dan kasneje je tudi ta znak izvenel in po opravljenih dodatnih preiskavah je odšel domov. Odtlej se srečava vsaj enkrat letno na sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer zastopa podjetje, v katerem dela.

1. Opišite simptome. Ali kažejo na možgansko kap ?	DA	NE
2. Ali so se simptomi zanesljivo začeli pred manj kot 2 urama?	DA	NE
3. Ali je bil bolnik do sedaj v dobrem telesnem in duševnem stanju ?	DA	NE
4. Ali je starejši od 18 in mlajši od 80 let?	DA	NE
5. Ali se morda nastali simptomi že hitro popravljajo?	DA	NE
6. Ali se mu morda le zatika pri govoru, ne more premikati samo prstov ene roke ali samo noge, ali ga samo zanaša ?	DA	NE
7. Ali je v zadnjih 3 tednih krvavel iz prebavil/sečil?	DA	NE
8. Ali je utrpel možgansko kap ali težjo poškodbo glave v preteklih 3 mesecih?	DA	NE
9. Ali je imel znotrajlobanjsko krvavitev kadarkoli v preteklosti?	DA	NE
10. Ali je prestal večjo operacijo v preteklih 3 tednih?	DA	NE
11. Ali je imel ob nastanku sedaniih simptomov božjastni napad?	DA	NE

Možganska kap, ki je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov zaradi prekinitve dotoka krvi možganovini. V skoraj 80 % je možganska kap posledica zamašitve ene izmed možganskih žil s krvnim strdkom, v približno 20 % pa razpoka arterije in posledične krvavitve. Če traja prekinitev oskrbe možganskih celic s kisikom in hrano predolgo, pride do nepopravljive okvare. Uspešno zdravljenje možganske kapi se začne s hitrim prepoznavanjem simptomov in znakov bolezni. Pogosti znaki možganske kapi so delna ali popolna ohromelost desne ali leve polovice telesa, motnja zaznavanja ohromele polovice telesa, motnje govora, branja, pisanja, zmanjšano vidno polje, redkeje popolna slepota, vrtoglavica, dvojni vid, motnja požiranja, zadževanja vode in blata, zmedenost, krči, lahko pa tudi nezavest.

Svežo možgansko kap je treba obravnavati enako hitro kot srčni infarkt ali hudo poškodbo. Takoj moramo aktivirati urgentno službo in bolnika prepeljati v ustrezno zdravstveno ustanovo. Krvni strdek, ki povzroči možgansko kap, lahko v določnih primerih raztopimo. Časovno okno za zdravljenje z zdravili, ki topijo strdke, (postopek se imenuje tromboliza), je omejeno le na prve tri ure po jasnem, dobro opredeljivem nastanku možganske kapi. Če dobijo možganske celice, ki so že na robu preživetja, ponovno dovolj kisika in hrane, lahko prično normalno delovati. Žal trombolitično zdravljenje v približno 6 % primerov povzroči nevaren zaplet – možgansko krvavitev, ki vodi v dodatno poslabšanje bolezni. Za trombolitično zdravljenje se zato odločamo le pri večji možganski kapi, ko pričakovana korist odtehta morebitno škodo, vselej v soglasju z bolnikom ali njegovimi najbližjimi svojci, če bolnik ne more govoriti ali je nezavesten. Že ob telefonskem klicu v dežurno zdravstveno ustanovo, zdravnik ali reševalec zastavita svojcem vprašanja, ki odločajo o tem, ali prihaja v poštev trombolitično zdravljenje:

Če so odgovori v levem (zelenem ) stolpcu, bo morda bolnika možno zdraviti s topljenjem strdka – POTREBNO JE HITRO UKREPANJE, PREVOZ Z MODRO LUČJO IN SIRENO ali HELIKOPTERJEM v najbližjo bolnišnico, ki ima možnost zdravljenja na tak način. Do prihoda reševalnega vozila bolnika položimo na ležišče z rahlo dvignjenim vzglavjem in odstranimo vse, kar bi ga lahko tiščalo ali stiskalo. Če je bolnik nezavesten ali bruha, ga obrnemo na bok. Odstranimo mu zobno protezo, če jo ima in preprečujemo zadušitev. Če je možno, bolnika spremljamo v bolnišnico ali pa pridemo za njim čimprej. Pripravimo medicinsko dokumentacijo ter zdravila, ki jih je prejemal in jih nesemo v bolnišnico.

Najpomembnejši je čas, saj od jasno opredeljenega nastanka kapi, do pričetka zdravljenja ne sme preteči več kot 3 ure. Če se bolnik zjutraj zbudi z že izraženimi znaki možganske kapi, ga ne smemo zdraviti z raztapljanjem strdkov, saj ni znano, kdaj je nastopila možganska kap. Pri kapi, ki ni povsem sveža, obstaja namreč večja nevarnost krvavitve v okvarjeno možganovino. Bolnika, ki pride v bolnišnico pravočasno, pregleda nevrolog, ki izključi morebitne druge vzroke za nevrološko okvaro. Nato opravimo slikanje možganov z računalniško tomografijo, ki še ne sme pokazati vidnih znakov okvare možganov, še zlasti pa ne možganske krvavitve. Če ima bolnik normalne izvide krvnih preiskav, ki jih opravimo pred trombolizo, in urejen kravni tlak, lahko pričnemo s trombolitičnim zdravljenjem.

Topljenje strdka traja eno uro. Bolniku vbrizgamo v veno 10% celotnega odmerka zdravila v prvi minuti, preostalih 90 % zdravila pa teče počasneje v infuziji. Ves čas merimo krvni tlak ter srčno frekvenco in ocenjujemo nevrološke znake. Po opravljeni trombolizi ponovno ocenimo znake možganske kapi in oceno ponovimo po 24 urah, 7 dneh in 3 mesecih. Kadar večina znakov možganske kapi izveni in že med ali neposredno po končani trombolizi vemo, da smo strdek uspešno raztopili. To bolniku prihrani dolgotrajno okrevanje po možganski kapi, ko zdravi deli možganov počasi in le delno prevzemajo funkcijo trajno prizadetega dela.