9 od 10 oseb s KLB ne ve za svojo bolezen
Ocenjujejo, da 9 od 10 oseb s kronično ledvično boleznijo ne ve za svojo bolezen in samo 10 % bolnikov s KLB stopnje 3 ima potrjeno diagnozo.
Ocenjujejo, da 9 od 10 oseb s kronično ledvično boleznijo ne ve za svojo bolezen in samo 10 % bolnikov s KLB stopnje 3 ima potrjeno diagnozo.
V strokovni reviji JACC: Heart Failure je izšel strokovni članek Ameriškega zdriušenja za kardiologijo, ki ga je pripravilo več različnih specialistov in raziskovalcev. Na kratko ga povzemamo in zainteresirane vabimo k prebiranju.
Klasični dejavniki tveganja, kot so starost, krvni tlak, krvni lipidi, kajenje, sladkorna bolezen, pravilno napovejo 70-80% tveganja za srčno-žilne zaplete.
Življenjska statistika Slovenije kaže v zadnjih desetletjih zelo optimistične in spodbudne podatke, saj se je od leta 1998 do 2021 umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni tako med moško kot žensko populacijo zmanjšala kar za 57 % (samo v zadnjih 10 letih t.j. od leta 2012 do 2021 za 25 % med moškimi in 24 % med ženskami).
Evropski dnevi ozaveščanja o srčnem popuščanju trajajo od 29. aprila do 5. maja pod geslom »Odkrij neodkrito – POIŠČI ME«.
Vprašanja o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka postavili zdravnici Mihaeli Strgar Hladnik, dr. med, specialistki družinske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana.
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije vabi na spletno Zoom predavanje, ki bo potekalo v živo v sredo, 10. aprila 2024, ob 18. uri.
Načini obravnave in rehabilitacije bolnikov s srčnim popuščanjem se med evropskimi državami in regijami zelo razlikujejo. V nekaterih državah so bolniki s srčnim popuščanjem deležni 10-12 tedenskega programa rehabilitacije, drugim so na voljo on-line programi, tretji posebne obravnave niso deležni. Ima pa razširjena napredna obravnava številne prednosti.
Če se simptomi srčnega popuščanja nenadoma poslabšajo, morate iti v bolnišnico. Za lažjo odločitev in napotek, kdaj to storiti, si pomagajte z akcijskim načrtom za ljudi s srčnim popuščanjem, ki na podlagi simptomov (spodnje slike) prikazuje varne in nevarne simptome.
Zvišan krvni tlak je zelo pogost dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni. V Sloveniji ga ima približno 40 % odraslih in kar okoli 70 % starejših. Zvišan krvni tlak ne boli, je pa dolgoročno škodljiv. Odkrijemo ga le tako, da si ga izmerimo. Svetovna liga za hipertenzijo prav vsakemu priporoča meritev vsaj enkrat na leto.