Za ustrezno znižanje maščob v krvi je pomemben ustrezen življenjski slog, ki mora vključevati zdrav prehranski vzorec in redno telesno dejavnost. V kolikor s tema ukrepoma ne uspemo zadostno znižati maščob v krvi, pa lahko uporabimo tudi zdravila.
Piše: Prim. Matija Cevc, dr. med., spec. kardiolog
Kaj je dislipidemija?
O mešani dislipidemiji ali kombinirani dislipidemiji govorimo, kadar je v krvi zvišana raven trigliceridov (>2,3 mmol/L) in skupnega holesterola ter znižana raven holesterola v lipoproteinih visoke gostote (angl.: high density lipoproteins – HDL ; za moške < 1,0 mmol/L, za ženske < 1,3 mmol/L). Po izraženosti zvišanja maščob ločimo zmerno dislipidemijo in hudo dislipidemijo. Po nastanku po ločimo pridobljene (sprožene) oblike mešane dislipidemije in prirojeno ali družinsko mešano dislipidemjo.
Prehrana
Številne raziskave so pokazale, da je mediteranska prehrana in način življenja, ki je tudi energetsko uravnotežena s potrebami, najustreznejša. Za to prehrano je značilno, da vsebuje veliko zelenjave in s tem vlaknin, od maščob pa se uporablja večinoma le olivno olje (slika 3). Hrana je sestavljena tako, da z maščobami dobimo okoli 35 % energije (a od tega le približno 10 % iz nasičenih maščob, trans maščob pa sploh ne vsebuje), iz beljakovin okoli 20 %, ostalo pa iz sestavljenih ogljikovih hidratov.
Dnevno bi morali zaužiti tudi vsaj okoli 40 g vlaknin. Pri obvladovanju zvišanih vrednosti maščob v krvi je uravnotežena (mediteranska) prehrana ključnega pomena in brez nje praktično ni mogoče ustrezno obvladati dislipidemije, saj tudi zdravila brez ustrezne prehrane niso zadostno učinkovita.
Za kombinirano ali dismetabolično dislipidemijo pa je značilno tudi to, da dietni »prekrški«, kot je npr. obrok s preobiljem enostavnih ogljikovih hidratov (npr. testenine), ali pa energetsko gosta in obilna prehrana (npr. ob raznih praznovanjih in obletnicah, ko se mize šibijo zaradi suhomesnih izdelkov, cvrtega mesa, praženega krompirja (po možnosti še z ocvirki), slaščic ipd.) povzročijo izrazito iztirjenje maščob v krvi, neredko z ekstremnimi porasti trigliceridov in holesterola. Če se takemu preobilju jedače pridruži še preobilje alkohola, to lahko sproži akutno vnetje trebušne slinavke. Kar 10 % akutnih vnetij trebušne slinavke je posledica takih »veselih dogodkov«.
Telesna dejavnost
Redna telesna dejavnost pomembno prispeva k obvladovanju zvišanih trigliceridov. Minimalna »zahteva« je 30 minut zmerne aerobna telesne dejavnosti dnevno (npr. sprehodi, delo na vrtu, ples ipd.), seveda pa je koristno, če je telesne dejavnosti več in je bolj intenzivna. Koristno je tudi, če se pri telesni dejavnosti povežejo vaje za moč, gibljivost in tudi vzdržljivost.
S kombinacijo zmanjšanega dnevnega energetskega vnosa s hrano in pa nekoliko intenzivnejšo aerobno telesno dejavnostjo lahko učinkovito zmanjšamo telesno težo in jo nato tudi vzdržujemo. Neredko se zgodi, da se raven maščob v krvi uredi, če prekomerno prehranjeni in/ali debeli ljudje shujšajo.
Zdravila
V kolikor z zdravim življenjskim slogom ne uspemo zadostno znižati ravni trigliceridov, si lahko pomagamo tudi z zdravili. Če je sočasno zvišana raven holesterola in trigliceridov, so na prvem mestu zdravila iz skupine statinov. V kolikor pa je kljub ustreznim nefarmakološkim ukrepom še vedno zvišana le raven trigliceridov, je smiselno uporabiti fenofibrat ali pa visok odmerek omega-3 maščobnih kislin (2-3 g). Pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo zelo pogosto sočasno zvišano raven holesterola in trigliceridov ter znižano raven zaščitnega holesterola HDL (t.i. aterogena dislipidemija), je smiselna kombinacija statina in fenofibrata. Pri teh bolnikih so namreč prisotni še posebej nevarni majhni in bolj gosti ter aterogeni LDL, katerih količino fenofibrat učinkovito zniža, zviša pa zaščitni holesterol HDL. Taka kombinacija je smislena tudi pri genetsko povzročeni družinski kombinirani dislipidemiji, saj dokaj pogosto nefarmakološki ukrepi ne zadoščajo.